Guzman's Photo

Selim svoj blog

2010-08-10T20:23:00.000+02:00

Dragi prijatelji in obiskovalci mojega bloga.

Čas gre naprej in odločil sem se, da bom blog postavil na novo - višjo raven, zato sem vse objave prestavil na novo stran in na Wordpress platformo.

Dobrodošli še naprej v mojem blogu na strani : http://blog.foto-n.si

Čas za blog

2010-07-03T08:32:00.000+02:00

Blog je zadeva, ki potrebuje veliko doslednosti in predvsem časa. To slednje pa je stvar, ki mi zadnje čase primankuje.

Razlog?

Več o tem je na strani www.fotografiranjeporok.si

Objavljeno z Blogpressom (iz mojega IPada)

Location:Vrtna ulica,Krško,Slovenia

Še ena poletna

2009-11-25T11:01:00.000+01:00

Brakanje po arhivu in seveda s tem povezanimi spomini!

- Posted using BlogPress from my iPhone

V spomin na poletje

2009-11-25T10:52:00.000+01:00

Ker slika vedno pove več, kot beseda:

Objava je ustvarjena in objavljena iz iPhona 3GS

Javljam se po dolgem času

2009-11-24T22:22:00.000+01:00

Zadnje čase preživljam veliko časa v studiu in nekaj meni ljubih fotk vam postavljam na ogled.

Fotografije so bile narejene z namenom predstaviti make-up in ne toliko portret.

- Posted using BlogPress from my iPhone

Futurizem

2009-06-25T17:37:00.001+02:00

S fotografijo klubske kolegice Mojce Cvirn

napovedujem novo razmišljanje Roberta Hutinskega o pojavu likovne zvrsti iz zaćetka 20. stoletja - Futurizma.

Več na spletni strani Foto-n v rubriki Fototehnike in nasveti

Paul Gauguin (1848-1903)

2009-05-28T13:12:00.001+02:00

Avtor fotografije: Robert Hutinski - VAL

Na strani FOTO-N je objavljen prispevek Roberta Hutinski o velikem mojstru Gauguinu.

Luca Giordano (1634-1705)

2009-05-10T09:23:00.001+02:00

Kako je mojster Giordano vplival na svoje sodobnike in kak je bil njegov doprinos v svetovno zakladnico si lahko preberete na moji spletni strani.

Robert Hutinski je dodal nov mozaik v našem pregledu umetnostne zgodovine.

Za lep vikend pa še ena njegova - tokrat Labirint

A.D. - eden "največjih"

2009-05-08T10:41:00.001+02:00

Albrecht Dürer se je rodil leta 1471 v Nürnbergu zlatarju, ki je imel pozneje z Albrechtovo materjo še najmanj 14 otrok. Prav v očetovi zlatarski delavnici je mladenič dobil znanje, odmeve katerega lahko
pozneje opazujemo na natančnih upodobitvah svečnikov in drugih predmetov na njegovih grafikah.

Več o umetniku na moji spletni strani Foto-n.

Avtor prispevka je neumorni Robert Hutinski, za uvod pa njegova fotografija V okvirju

Nova objava - tokrat Giotto

2009-05-07T05:52:00.000+02:00

Giotto di Bondone (1267-1337) in njegova poslikava kapele Scrovegnijev v Padovi

V kraju Colle di Vespignano rojeni umetnik je med letoma 1302 in 1305 od stropa do tal poslikal kapelo, v Padovo prinesel "revolucionarne" formule, ki jih je nenazadnje razvijal že v Assisiju, imele pa so izjemen vpliv na nadaljnjo zahodnoevropsko likovno umetnost.

Več o samem umetniku na strani FOTO-N

Robert Hutinski: Na hodniku

Pet minut za kulturo - zgodovina poslikav in fresk

2009-05-05T18:49:00.001+02:00

Prispevek Roberta Hutinskega nas na povezavi Nasveti in predlogi za ... popelje v čudoviti svet stenskih poslikav.

Za boljši okus pričujočega branja pa še ena njegova - SONCEOKNO

Pet minut za kulturo - Hans Holbein

2009-05-01T22:29:00.001+02:00

Na spletni strani Foto-n je objavljen prispevek Roberta Hutinskega o velikem slikarju hansu Holbeinu.

za pokušino pa njegovo (Robertovo) delo - INRI REAKTOR

Pet minut za kulturo: Michelangelo Buonarroti

2009-04-29T23:21:00.001+02:00

Na spletni strani Foto-n je objavljen kratek prispevek Roberta Hutinskega o velikem mojstru Michelangelu Buonarrotiju.

Za uvod o njegovem življenju in delu pa fotografija Roberta Hutinskega: Deus benedictus

Razmišljanja o Tizianu

2009-04-21T17:32:00.001+02:00

Robert Hutinski: Mislec

Robert Hutinski razmišlja o Tizianu, velikemu umetniku beneške dobe. Objava je na spletni strani Foto-n

Impresionizem (Robert Hutinski)

2009-04-21T06:41:00.001+02:00

Na spletni strani Foto-n je objavljeno novo razmišljanje Roberta Hutinskega o impresionizmu.

Za pokušino pa še ena njegova impresija: Lebdenje

Pet minut za kulturo by Robert Hutinski

2009-04-16T08:55:00.001+02:00

Pet minut za kulturo - Portret

Pet minut za kulturo - Konceptualno slikarstvo in fotografija

sta nova prispevka, ki ju je za vas pripravil Robert Hutinski.

istočasno vas seveda vse skupaj vabim, da si (če seveda njegovega dela ne poznate) ogledate njegovo galerijo na Onexposure - 1x.com - Robert Hutinski

Avtor fotografije: Robert Hutinski, Dvojni Portret

Nove objave

2009-04-14T22:29:00.001+02:00

na moji spletni strani Foto-n (poglej v fotonasvete) sem objavil nekaj novic iz fotosveta ter serijo, katere avtor je Robert Hutinski - Empirik in nosi naziv Pet minut za kulturo.

Empirik se spušča v razmišljanja o velikanih likovne umetnosti ter o likovni in fotografski teoriji. Vsekakor se mu tudi na tem mestu iskreno zahvaljujem.

Uživajte v branju, se splača.

Posneto na 60. letnici folklorne skupine Tine Rožanc v Cankarjevem domu (avtor: Samo Hajtnik)

Kako v Lightroomu obdelovati fotografije

2009-03-16T17:21:00.001+01:00

Končno sem našel dovolj časa, da sem pričel z objavo novih nadaljevanj video delavnic o Lightroomu. V nekaj naslednjih nadaljevanjih bomo govorili o modulu Develop.

In s tem smo začeli v današnjem nadaljevanju.

Povezava do objave

Kaj prinaša novi iLife'09

2009-02-13T21:36:00.001+01:00

Veliko se že govori o novem iLifu, ki postaja standard in sestavni del vsakega novega Apple računalnika.

Tudi če ste že prebrali, kaj vse nudi, Vam predlagam, da najnovejše dobrote še pogledate v mojem Mac kotičku.

Več na tej povezavi

Pa še ena fotografija, da ne bo objava preveč dolgočasna:

Kamor gredo vsi, Mira Dernač Hajtnik, november 2008

Lightroom 5. del

2009-02-09T15:51:00.001+01:00

Danes zaključujem z modulom Library.

Na že znani povezavi si oglejte nadaljevanje.

Prihodnjič gremo pa naprej in sicer na obdelavo fotografij.

Seveda sem na razpolago tudi na e-mailu

Pa še ena iz Pariza:

Nasmešek prosim!

Lightroom 4 del

2009-02-08T10:43:00.001+01:00

Pred vami je nov del video delavnice o priljubljenemu programu Adobe Lightroom 2.0

Na povezavi TUKAJ si oglejte Video delavnice ali pa tudi Nasvete v eni rubriki prej.

Pa še ena iz lanskoletnega potepa po Estoniji.

Lightroom (3.del) - Pregledovanje in izbor

2009-02-01T08:02:00.001+01:00

Nov del video učbenika priljubljenega programa za obdelavo fotografij
Adobe LR

Obiščite stran

www.foto-n.si

Partija za evro, Pariz 2008

Regionalni Apple training center

2009-01-31T11:44:00.001+01:00

Foto-n je s predstavitvijo iLife 09 sodeloval na otvoritvi prvega Regionalnega Apple Trainig Centra (RATC) v OŠ Hruševec, ki je s tem postal tudi prvei tak center v tem delu Evrope oz. izven velike Britanije.

Poglejte video prispevek na www.foto-n.si

Lightroom - drugi del

2009-01-28T06:00:00.001+01:00

Na spletni strani Foto-n sem v rubriki

Video delavnica in podpoglavju Adobe Lightroom objavil novi del nadaljevanke o tem priljubljenem programu.

Coffe Time, Pariz, november 2008 (avtor: Samo Hajtnik)

Safari - Iskanje v Googlu

2009-01-26T10:14:00.001+01:00

Nova objava v Mac kotičku v rubriki Video delavnice

za učinkovitejše delo z vašim Macom.

Bom pa v bodoče, da popestrim objavo na blogu dodal še kako fotografijo iz mojega ali Mirinega arhiva.

Louvre, Paris, November 2008 (Mira Dernač Hajtnik)

Mac kotiček

2009-01-25T11:40:00.001+01:00

OK, poleg vido delavnic Lightrooma sem že pričel tudi z razlagami nekaterih trikov in nasvetov v Mac OS X in sicer v rubriki Mac kotiček.

Oglejte si prispevek na Foto-n

Kmalu pa pričnejo izhajati še fotografski nasveti (v pisni obliki jih je že nekaj)

Ponovno se javljam

2009-01-20T21:26:00.001+01:00

na svoji spletni strani:

Foto-n

sem pričel objavljati video tutoriale o fotografiji in programih za obdelavo fotografij.

Trenutno sem v izdelavi in objavi cele serije delavnic o Adobe Lightroomu in upam, da mi bo uspelo objavljati vsaj 2 na teden.

Dobrodošli na povezavo:

http://www.foto-n.si/page7/page10/page8/page8.html

Imam se namen posvetiti še operacijskemu sistemu MacOS X.

Dolores

2008-05-21T07:01:00.001+02:00

Izredno se mi dopade ta nežna, glamour obdelava.

Upam, da tudi vam.

Moja spletna stran

2008-05-17T23:59:00.001+02:00

Po dolgem času in treznem premisleku sem se odločil, da si ustvarim svojo stran, na kateri bom lahko počel kar bom hotel in imel galerijo vedno ažurno in aktualno.

Blog bom zaenkrat obdržal in še naprej delil svoje občutke in popotovanja z vami.

Vi pa me obiščite na moji strani in ...

Stan je izdelana s programom iWeb in giostuje na .Mac strežniški rešitvi. Moram priznati, da sem še nedolgo le to kritiziral, saj je za ceno 99$ nudila le 100MB prostora, sedaj pa nudi 100GB in še vse ostale ugodnosti, tako, da sem se odločil.

p.s. Pa še link: http://www.samo-hajtnik.com

Brez besed....

2008-05-01T15:44:00.001+02:00

p.s. Mislim, da je res vsaka beseda odveč.

Končno na svojih nogah

2008-04-30T21:49:00.001+02:00

Konec je vozička. Sedaj lahko šibam sam.

Cel svet je moj!

Prestopil sem preg in nisem več dojenček.

Tudi žoganje je postalo užitek in žogo lahko poberem sam.

Purgatory

2008-04-29T20:46:00.005+02:00

Na mednarodni razstavi "2008 Suncoast Virtual Exhibition" , ki je pod pokroviteljstvom FIAP in PSA so mi sprejeli še eno fotko:

Ja, sem kar zadovoljen.

Pa še link do rezultatov:
http://www.photographybuynick.com/Results-2008Suncoast-Virtual/sect_1.htm

D3 - koncert in Dragan

2008-04-29T10:19:00.002+02:00

D3 je tu in izkoristil sem priložnost da ga testiram. Fleš ostane v torbi, ISO na 6400 in na test.

Na koncertu Roberta Dvorška je naš Rok (na fotki je levi) uporabljal svoj žametni vokal.

Ambient je bil pravi za test, pa še glasba je bila dobra.

Obdelava pa ena tistih, ki mi je strašno všečna - Dragan.

Ni kaj, z rezultatom sem zadovoljen. Šum je sprejemljiv, za tako visok ISO, tudi merjene WB deluje korektno.

Fotke so obdelane v Lightroomu 2.0 Beta, če pa RAW obdelam v CaptureNX je rezultat (kar se tiče šuma) še za spoznanje boljši, kar sevidi na spodnjih fotografijah.

Pa lepo pozdravljeni za danes!

Prispel na svoj novi dom

2008-04-26T17:50:00.001+02:00

Že tri dni je doma naš novo družinski član - Nikon D3

Moja avantura z nakupom Nikona D3 iz velike Britanije se je srečno končala. Kitajec ga je po prejemu "samo" 3500€ poslal preko TNT na moj naslov in se mi po obvestilu, da sem aparat prejel še enkrat zahvalil za nakup pri njemu.

po nekaj narejenih posnetkih lahko rečem le: UAAAAAAAUUUUUU

SLOVO

2008-04-09T13:27:00.001+02:00

Poslavljam se od zvestega prijatelja, mojega NIKON D200. Ker mu želim res dobrega novega gospodarja, me, če te seveda zanima lahko kontaktiraš na moj e-mail ali na GSM 031 346 345.

Ima opravljenih cca 7000 posnetkov, ravnokar prišel iz čiščenja tipala. Poleg priložim še en rezerven akumulator ter kompletno embalažo, kable ter navodila v slovenskem jeziku.

Priložim še licenco za Nikon CaptureNX.

Drugi prijatelj od katerega se poslavlja pa je:

objektiv Nikon AF-S DX Nikkor 17-55mm f/2.8G IF-ED DX

Cena za komplet e 1600€

fotoaparat je 800€
objektiv 900€

Oboje je brezhibno in vedno lepo vzdrževano.

Nekaj čudnega!

2008-04-02T21:59:00.001+02:00

Tole, dragi moji so po mojem mnenju posledice sevanja iz Nuklearke v Krškem.

Končno !!!

2008-03-30T21:40:00.001+02:00

kar nekaj časa smo potrebovali, da smo usposobili studio v naši hiši. Evo sedaj pa stvar stoji, prostora je "relativno" dovolj in takoj ko sem povezal "štrom", sem pograbil prvega, ki mi je bil pri roki in ....

škljoc...

(softbox)

... škljoc...

(HardLight)

...škljoc...

sem ovekovečil našega Roka.

Pa še ena obdelava!

Zdaj pa knjige in študirat!!!

Moja prva

2008-03-24T20:06:00.001+01:00

Imam veliko srečo (in seveda zadovoljstvo), da sem lahko postal član Društva fotografov SVIT, tako da sem že poslal svoje prve fotka na mednarodno razstavo 0b 60. letnici fotokluba Požarevac in od štirih, so mi eno sprejeli.

To je ta:

Naj izkoristim svoj blog in čestitam ostalim članom SVITA za izjemen uspeh:

Robertu L. Horvatu za 1. nagrado za kolekcijo
Juretu Kravanji za 1. nagrado za fotografijo

in ostalim, ki še imajo sprejeye fotke:

Branku Korelcu
Davidu Brusnjaku
Juretu Kravanji
Robertu L. Horvatu
Ani Šišak
Tomažu Črneju
in sebi (čisto malo)

Naša prva razstava "BARVE"

2008-03-14T15:32:00.004+01:00

Vljudno ste vabljeni !

Mac Kotiček

2008-03-07T22:22:00.001+01:00

Na spletni strani e-Fotografija je pričel delovati tudi Mac Kotiček.

Link do njega: http://www.e-fotografija.si/mackoticek.htm

Vesel sem, da sem aktivno vključen v oblikovanje vsebine na tem delu spletne strani in seveda tudi revije same, kar ste vsi tisti, ki prebirate e-Fotografijo verjetno že opazili.

Bodi dovolj za danes!

Fotoraj - Vulkan Teide

2008-02-28T10:24:00.001+01:00

Dolgujem še eno serijo iz potepanja po Kanarskih otokih. Vulkan Teide (3718 m), najvišji vrh v Španiji.

Potrebnih je malo besed. Dan, ko sva šla na vulkan je bil idealen za fotografiranje, tako da so rezultati najinega dela meni osebno prav navdušujoči.

Ne bo veliko besed, naj fotk govorijo same zase.

Uporaba polarizacijskega filtra je bila obvezna.

Bili so krasni pogoji za izdelavo posnetkov za kasnejšo HDR obdelavo. Dve sta objavljene nekaj postov nazaj.

Nobena od tu objavljenih fotk ni v HDR tehniki.

Na koncu pa še posnetek najvišjega telefona v Španiji.

Studio

2008-02-17T23:30:00.001+01:00

Končno se mi je uresničila velika želja.

Postavil sem svoj lastni studio. Preko spleta sem kupil Walimexov komplet studijskih flešov (2 x 600, 1 x 420 in 1 x 250 W s stojali, softboxi, dežniki, brezžičnim proženjem ....) in vse skupaj po IZREDNO ugodni ceni. Vse to ima Foto Walser, Nemška spletna trgovina. Opremo sem prejel v treh dneh po plačilu.

Danes smo se zbrali prijatelji: Robert Gajšek, Mira in jaz, studio smo ob pomoči nadobudne mladine postavili, mojster studijske fotografije, ki ga vsi dobro poznate - Matjaž Očko - Matias, ki je, na našo veliko srečo tudi naš prijatelj, se je odzval moji prošnji, ter nam s svojimi izkušnjami polepšal nedeljsko dopoldne.

Matijas, najlepša hvala!!!!

Pa še nekaj rezultatov našega dela, ki bodo brez komentarjev, kar vas upam, ne bo motilo.

Takole, začenjam novo pot v svoji fotografski karieri.

p.s.: Hvala tudi Dolores za poziranje in kasneje za pomoč pri pospravljanju studia. Enako tudi Roku.

Moj prvi pust

2008-02-05T12:59:00.001+01:00

Evo, malo pred mojim prvim rojstnim dnevom mi spet teži dedi. Stalno me gleda skozi to veliko črno steklo.
Pa naj mu bo, ker vem, da to rad počne.

Za svoj prvi pustni karneval sem bil zajček.

Našemila sta se pa tudi ati in mami.

Takole, pa še ene dve ali tri za povrh.

Fotoraj - Pokrajina

2008-02-04T12:08:00.001+01:00

Pokrajina je na Tenerifih izredno dinamična in raznolika. Od popolne puščave, kjer komajda uspeva kakšen kaktus, do lepo zelenih in obraščenih ter gozdnatih predelov.

Vsekakor je to pokrajina, skozi katero se ne smeš (in če sem odkrit, se tudi ne moreš) voziti z zaprtimi očmi.

Visoki, ostri vrhovi in prepadi, ki se spuščajo proti morju,

omejujejo cesto in naredijo vožnjo izredno zanimivo.

avto parkiraš vsakih nekaj metrov, skačeš iz kabine, fotografiraš....., pa spet v avto in naprej.

Cesta pa vedno bolj ozka in vijugasta, vendar dobro urejena in zavarovana. na koncu te varno pripelje do neverjetnih razgledov.

Takih imava še kar nekaj, pa naj bo dovolj za danes.

Naslednja objava (čez kak dan ali dva) pa bo namenjena samo najinemu vzponu na Teide, vulkan, ki je celotno otočje ustvaril in se ponosno dviga skoraj 4000 m visoko.

Fotoraj - tokrat pa živali

2008-02-01T11:02:00.001+01:00

Kljub krasnemu vremenu (med 23 in 25 stopinjami) naju je dva dni pri fotografiranju pokrajine motil puščavski pesek, ki ga je prinesel veter iz Maroka. Tako sva te dva dneva, ki sta bila bolj oblačna, predvsem pa zelo vetrovna, vidljivost pa je bila podobna, kot ob meglenem dnevu v Ljubljani, izkoristila za obisk dveh živalskih vrtov na Tenerifih:

Loro parka (ta je v Puerto de la Cruzu) in Jungle Parka (ta je na jugu otoka, pri Los Cristianos).

Tema fotografij je jasna, portreti živali:

Prav zanima me, kaj tale gorilji samec sedaj razmišlja?

Veliko fotografij je narejenih skozi steklo ali preko mreže na kletki.

Mreže, skozi katero je Mira slikala, se ne vidi.

Ta je bil pa prost

Eden izmed 14 primerkov belega tigra, ki je simbol Loro parka.

Ta pa je iz Jungle parka, kjer imajo par belih levov, ki jih žal nisva videla, saj sta spala v svoji kletki.

Siesta

Tudi ta je narejena preko stekla.

Naslednji portreti (ujede) pa so posneti izven kletk, saj imajo v Jungle parku vse ujede na "prostem" na posebnih stojalih v lepem okolju, so pa privezane za nogo, tako da ostajajo v živalskem vrtu.

Imajo tudi izredno bogate terarije in akvarije, tako da sledi še manjša serija iz tega dela Loro parka.

Ta ima srečo, da je tu. Prav lahko bi se znašel v kaki prodajalni s torbicami.

Sledi nadaljevanje s pokrajinskimi posnetki.

Fotoraj - flora

2008-02-01T08:42:00.001+01:00

Ko sva se odpravljala na Tenerife, mi je nekdo dejal: "sem že bil. Kakšen dolgčas, prava puščava, boš videl! Rastejo samo kaktusi in banane."

Prav gotovo to ne drži. Res so na določenih predelih puščave s samimi kaktusi, so pa tudi prekrasni gozdovi, parki in ostalo, živopisano rastlinje, ki se bohoti v prav toliko barvnih odtenkih, kot njihove hiše.

Banane so pa malo manjše, vendar neverjetno dobre.

Tudi kaktusi se kažejo v neverjetni raznolikosti.

Ker nisem botanik, ne bom o njihovih imenih, sem pa fotograf in naj govorijo fotografije

Že iz do sedaj prikazanega je več kot očitno, da za človeka, ki hodi okrog z odprtimi očmi (in če gleda na svet skozi iskalo fotoaparata) tudi Tenerife niso puščava in nikakor ne dolgčas.

Pa končajmo s floro in živopisanim cvetjem.

p.s.
Kmalu bi pozabil na najbolj pogosto rastlino:

Za konec pa še ena, meni najljubša ki dokazuje, da je tudi v puščavnem delu življenje prisotno in kljubuje ostrim razmeram.

Republika Palma de Coco - pravi fotoraj

2008-01-31T12:25:00.001+01:00

Končno mi je uspelo pregledati, sortirati, katalogizirati in obdelati preko 1200 fotografij, ki sva jih naredila na enotedenskem "oddihu". Po temeljitem pregledu in reduciranju je fotografij ostalo nekaj čez 850 in nekaj teh bom "na ogled postavil".

Ne želim delati potopisne reportaže, ampak bom predstavil posamezne tematske sklope fotografij tistih stvari, ki so mi ostale najbolj v spominu.

Španski temperament in odprtost se kaže že pri njihovi gradnji. Fasade in njihove barve so nekaj popolnoma drugega, kot pri nas.

Z barvam prav tekmujejo, kdo bo imel bolj živobarvno hišo.

Prepričan sem, da je tudi poštarju veliko lažje, kot pri nas.

Toliko o arhitekturi, tem za objavo pa imam še kar nekaj.
Pa pojdimo ...

Republika Palma de Coco

2008-01-26T21:24:00.001+01:00

Kar nekaj časa je minilo od zadnje objave. Tisoč izgovorov imam za to. Glavni pa so priprave na najin krajši (sedemdnevni) dopust, obarvan predvsem fotografsko in ker so bile ravno razprodaje sva se posvetila tudi temu delu raziskovanja. Bila sva na Kanarskih otokih, točneje na Tenerife v Puertu de la Cruz.

Daljša foto reportaža sledi za pokušinp pa dve z vulkana Teide, kjer so nastale najine najlepše fotke.

Novo leto!

2008-01-02T11:44:00.001+01:00

V nove leto in novim zmagam naproti vstopam v pričakovanju Leonelovega PRVEGA rojstnega dne.

Še malo, pa bo!!!

Ko ti je dolgčas

2007-12-31T16:39:00.001+01:00

Ko mi je dolgčas, običajno počnem to, kar mi je najljubše. Ukvarjam se s fotografijo. Ali študiram, ali pišem za e-fotografijo, ali se ukvarjam z obdelavo, ali pa postavim studio in se igram.

In to so posledice včerajšnjega igranja.

Piščančki v košaricah iz kruhovega testa. Prekrasno darilo ob posebnih priložnostih.

To steklenico (in spodnjo tudi) sem dobil v dar od avtorice tega izdelka Branke Osek. Mojstrica v aranžiranju in izdelavi neverjetnih priložnostnih daril.

Ko je Mira dobila ta Amarilis je bil še brez cvetov, danes pa...

Mira pa briljantno skrbi tudi za svoje orhideje, ki cvetijo vsaj enkrat na leto.

Zima, zima bela, vrh ....

2007-12-28T09:34:00.001+01:00

December je bil zame fotografsko sušen mesec, kar se vsekakor pozna na številu objav v mojem blogu.

Krivec je zima, spremembe vremena in mraz, ki na mojo desno ramo vpliva tako porazno, da se mi zaradi neprestanih bolečin še fotografirati ni dalo.

Kljub vsemu, sva zapustila megleno dolino in inverzijo, ter se dvignila na bližnji nam Bohor (z avtom, da ne bo pomote) in ujela nekaj krasnih zimskih trenutkov. Najprej (vključno z zgornjo fotko) postavljam na ogled fotografije, ki jih je posnela Mira.

Sedaj, ko sem si jaz nabavil Nikona D300 je moj najboljši prijatelj (D200) v njeni uporabi.

Po nekaj poskusnih posnetkih je zadovoljno ugotovila, da se s tem pa res DA, delati veliko bolje kot do sedaj. (Pa je že z D50 delala krasne fotke).

No pa še nekaj mojih:

Zgornje tri so narejene s Sigmo 10-20, v katero sem se prav zaljubil. res mi je všeč, kaj vse zmore ta "igrača".

In na koncu, vendar iz srca, VSEM VAM, KI BERETE MOJE OBJAVE, ŽELIVA OBA, MIRA IN JAZ SREČNO IN ZDRAVO LETO 2008 TER OBILO DOBRE SVETLOBE IN KRASNIH FOTOGRAFSKIH MOTIVOV !!!

Prelepa si "modra" Ljubljana

2007-12-27T11:19:00.001+01:00

Božični večer in "firbec" sta naju pognala v naše glavno mesto, ovekovečit prednovoletno vzdušje in okrašnost mesta, kakršno je bil pripravljen sfinancirati g. Jankovič.

Naj pohvalim svojo novo pridobitev (Nikon D300) saj so vse fotke posnete pri ISO 1600 in iz roke, se pravi brez uporabe stojala.

Ne bom veliko pisal o posamezni fotografiji, ker to nima nobenega pomena. Nekaj pa jih dajem na ogled in komentiranje.

Ta je meni osebno najljubša saj ima v sebi nekaj, kar ...

Vedno gre za "Trenutek"

2007-12-03T17:29:00.001+01:00

Po vremensko napornem deževnem dnevu, ko že misliš, da se ne more več nič pripetiti, se iznenada raztrgajo oblaki in imaš samo neka deset sekund časa da ovekovečiš še eno izmed številnih naravnih čudes.

Večerna zarja.

Definitivno eden najbolj romantičnih trenutkov v dnevu. Zgornje tri so "vsekane" z novim D300 in Sigmo 10-20 na 10mm in to v 14-bitnem RAW. Obdelave skoraj ni, razen malo Sharpeninga.

Spodnja pa je z D200 (tega sedaj suče Mira) in je ujeta z ženskimi očmi.

Končno !!!! NIKON D300

2007-11-29T21:44:00.001+01:00

Po dolgih mesecih ugibanj in cedenja sline je tu. danes sem ga prinesel domov in z njim naredil prve fotografije.
Kot vedno, pokažem tisto, ki mi je všeč.

Pa še exif:
Exposure Time: 1/60 sec
F-Number: f/5.6
Exposure Program: Aperture Priority
ISO Speed Rating: 1600
Lens Aperture: f/5.6
Exposure Bias: 0 EV
Metering Mode: Pattern
Light Source: Unknown
Flash: Flash, Compulsory, Return Detected
Focal Length: 20.00 mm
Rendering: Normal
Exposure Mode: Auto
White Balance: Auto
Scene Capture Type: Standard
Gain Control: High Gain Up
Contrast: Normal
Saturation: Normal
Sharpness: Hard
Subject Distance Range: Unknown

Tudi jaz bluzim okoli ponoči

2007-11-21T12:04:00.001+01:00

Iz pričujoče slike je razvidno, kar sem napisal v naslovu, da bluzim okoli ponoči.

Seveda pa ne tako kot Olki, ampak za mašino in študiram Photoshop.
Pa še original zgornje fotke:

Vsekakor so nočni sprehodi koristni in sproščujoči.

Široki kot - potem pa tole

2007-11-17T15:47:00.001+01:00

Narediš ustrezen izrez, natančno razrežeš fotko na tri popolnoma enake dele in jih združiš v PS CS3.

Razmišljam o povečavi vseh treh na 30x40 vsako in dovolj velikem okvirju s paspartujem in že mi bo krasila eno od sten.

kaj pa vi menite?

Dragan - obdelava ki mi gode

2007-11-16T17:59:00.001+01:00

Res mi je všeč obdelava, katere avtor je Andrzej Dragan.

Mogoče nisem izbral najboljšega motiva, ki bi povdaril čar te obdelave, ampak so mi všeč.

Avtor fotk je spet Mira, obdelava pa je moja. Inspiracijo je dal omenjeni umetnik, ideja pa je iz Denisovega fotobloga. O tem sem že razmišljal nekaj objav nazaj.

Pranger - sramotilni steber

2007-11-15T21:56:00.001+01:00

V Sloveniji je 12. krajev, ki imajo ohranjeni pranger ali sramotilni kamen. To so srednjeveške kulturne znamenitosti, na katerih je grajska ali trška gospoda kaznovala prestopnike. Grajski ali trški »rihter« je obsodil in nato v soglasju z gospodo izrekel kazen.

Privezani na sramotilni kamen so se znašli; tatovi, prešuštniki, sumljivi postopači, prepirljivci,…. Vsi tisti pač, ki so po mnenju gospode ravnali v neskladju morale za njen stan.

Sramotilni kamen je bil postavljen na mestu, kjer se je zlivalo največ ljudi- običajno ob cerkvi.

Kaznjenci so bili običajno privezani na pranger od jutra do večera, brez vode in hrane, kjer so jih mimoidoči smeli žaliti, opljuvati, obmetavati z govnom…

Slike prangerjev je posnela Mira in sicer si sledijo:

prvi: na Pilštanju
drugi: Podsreda
tretji: Planina nad Sevnico

Poleg Prangerja pa je stala pogosto še mučilna naprava in tudi ta je posneta na Pilštanju.

Mislim, da bi morali število prangerjev povečati in obuditi te "lepe" navade, predvsem bi mamje obešali naše lažnive politike, ko bi v tretjem letu svojega mandata še vedno ne izpolnili svojih predvolilnih obljub, pa že pripravljajo celo serijo novih, ki nam jih bodo pričeli trositi čez dobre pol leta. (lahko se pa zgodi, da že prej).

Zatorej, hitro v izdelavo prangarjev in naj začne veljati ideja:
PRANGAR V VSAKO SLOVENSKO VAS !!!

Pod židano marelo

2007-11-11T17:39:00.001+01:00

Za nami je petek in z njim naša prireditev z istim naslovom, kot ga ima blog.
Vabilo je bilo v postu z naslovom Danes bo!

Večer je imel tri sklope, ki so se med seboj prepletali z rdečo nitjo - Avsenikovimi melodijami.
Vokalni del je pripadel Ženskemu zboru Prepelice iz Dolenje vasi pri Krškem,

ki jih vodi Mira (že večkrat omenjena v mojih objavah).

Povezoval je ...

Guzman (tudi vam že znan iz mojih objav)

Ker sem redko na slikah, si bom pa sedaj privoščil

Za inštrumentalni del se poskrbeli Senovški muzikantje z gosti

Folklorna skupina DKD Svoboda Senovo, ki letos praznuje 25 letnico obstoja pa je predstavila Gorensjko nošo in Gorenjske plese.

Stvari smo se lotili "znanstveno" in skušali ugotoviti, ali imajho dekleta spodaj tangice ...

... zaradi cenzure pa rezultatov ne bom objavil.

Skratka, Sejem bil je živ ... in veselica na nivoju. Na koncu smo skupaj z gledalci v dvorani zapeli,

in tudi zaplesali ...

in po reakcijah obiskovalcev, so vsi odšli domov navdušeni.

Tudi mi smo bili s svojim delom izredno zadovoljni.

Na koncu, bi se rad zahvalil Mateju Brezovšku, znanem tudi po forumaškem nadimku Brincelj, ki me je nadomeščal za fotoaparatom in je ovekovečil prireditev (in mene v narodni noši). Ker ima svojega Nikona na popravilu, se je super znašel z mojim D200 in opravil dobro delo.

p.s. obdelava je pa moja! Pa ne okrog govor't!

Preizkus in zahvala

2007-11-09T10:03:00.001+01:00

Glavni krivec, da sem danes tako tečen s številnimi objavami je pre dvema dnevoma obravnavani MarsEdit.

Objavljanje blogov je tako prekleto enostavno in hitro, da se mi "lušta", bi rekli po domače.

Danes sem na blogih, točneje na DENISOVEM FOTOBLOGU zasledil objavo z naslovom Lightroom tutorial: Starinski izgled in po njem obdelal eno od fotk ustvarjeno letos v avgustu na Dunaju.

Ulična živa maska, urejena v violinista, ki je ob vsakem v kovček vrženem cekinu vrhunsko odigral nekaj taktov krasne glasbe.

Bila mi je všeč že neobdelana

čeprav so bili pogoji nemogoči, motiv pa še težji (kombinacija črne in bele) kar je za merjenje osvetlitve velik problem.

Po navodilih iz tutoriala (nastavitve rahlo odstopajo) mi je pa še bolj pri srcu.

Hvala Denis Zupan.

Danes bo!

2007-11-09T07:17:00.001+01:00

Če ima kdo čas, pa naj le pride.

Igračkanje

2007-11-09T05:41:00.001+01:00

na okenski polici cveti kot nora. Enostavno te kliče: "Hej Stari, slikaj me, poglej, kako sem lepa!"

Vzameš "najboljšega" prijatelja, postaviš osvetlitev in se igraš.

Saj ne trdim, da so najboljše, so pa meni všečne in kot običajno - če mi je všeč, ni razloga, da je ne vidite tudi vi.

Pa lep dan!

Lowepro Stealth AW II - če te zanima

2007-11-08T10:13:00.001+01:00

Imam popolnoma nov Loweprojev nahrbtnik namenjen popotnikom z ogromno prostora za fotoopremo, prenosnik ter oblačila in obutev za nekaj dni.

Ker ga ne potrebujem, ga odprodam novemu lastniku.

Cena v naših trgovinah se suka okoli 230 - 245€

Jaz pa ga prodam za 150€.

Lahko me pokličeš na moj mobi 031346345.

Nahrbnik še ni bil na moji rami in še ni videl sonca ali dežja. Od nakupa dalje mi stoji v omari in čaka na srečnega lasnika.

p.s. Dveh namreč ne potrebujem.

Zelo hitro .....

2007-11-08T00:38:00.001+01:00

Po kratkem preizkusu in objavi dveh postov, sem se zelo hitro in enostavno odločil

Zmagal je MarsEdit

Seveda sem ga, kot vesten državljan Slovenije in Evrope plačal in zanj odštel 29,95$ ali 20,41€.

Absolutno upravičen izdatek, saj bom sedaj lažje obdeloval svoj blogec.

LP vsem!

Zdaj pa še ECTO

2007-11-07T23:57:00.000+01:00

Ecto je drugi urejevalnik Blogger-ja, ki ga testiram.

Pri Ectu sem moral aktivirati še Flicker račun, kamor odlaga slike, ki so sestavni del mojega bloga.

p.s. fotka je pa spet obdelana v Lightroomu.

MarsEdit - urejevalnik bloga za MacOS X

2007-11-07T23:04:00.001+01:00

Ker me moti urejanje bloga preko Googlovega vmesnika, stalno iščem nek pameten urejevalnik, ki bi mi izdelavo postov omogočal na enostavnejši način.

Apple Safari ima namreč težave z urejanjem bloga, tako da moram uporabljati samo zaradi tega še Firefox za Maca, kar pa me moti.

Ta post je izdelan z MarsEditom, in moram reči, da sem zadovoljen.

p.s. Fotki, ki sta objavljeni sta delo Mire (obdelava je sicer moja) vendar pod njenim budnim očesom. Obe sta posneti sredi poznega poletja po hudi nevihti v savinjski dolini.

Rahlo sta saturirani, drugače pa sta obe meni všečni.

Pa lep pozdrav do prihodnjič.

Peter Erskine v Krškem

2007-11-05T21:47:00.001+01:00

Že kar nekakj časa od takrat, pa šele danes dozoreva trenutek za objavo.

Velika jazz zvezda, eden nejboljših bobnarjev na svetu Peter Erskine se je pridružil BigBandu Krško ter HGM Jazz orkestru iz Zagreba na prečudoviti glasbeni poslastici.

Še sedaj, po dveh (mogoče celo malo več) mesecih, me oblije kurja polt, ko se spomnim na večer nabit z toliko energije in glasbenih užitkov,

ki so nam jih podajali tako krški, kot ostali jazzarji.

Rad bi povdaril, da je v Krškem Jazz in ustvarjalci te zvrsti na izredno visokem nivoju in vedno znova navdušujejo.

Obdelava pa kljub Lightshowu in svetlobnim učinkom B&W.

Se mi tako bolj dopade.

"Kič" jeseni !!!

2007-11-01T21:33:00.000+01:00

Lepo vreme je danes marsikoga pregnalo izza peči na plano. Malo na pokopališče, potem pa na sprehod.

Jesenski "kič" je najlepši ob večernem sončku.

Res je, da so jesenske fotografije romantične in se dopadejo nežnejši polovici človeštva in verjetni tudi Marleni, vendar so barve brez da jih "popedena" Photoshop ali kako drugo orodje enkratne.

V tem primeru (spodaj) sem se malo poigral z Lightroomom. Zgornja je neobdelana in spodnja (ta se mi dopade)

Tudi danes sem se igral s Sigmico 10-20 s polarizacijskim filtrom in Sevniški grad je sedel v objektiv iz neposredne bližine.

Tudi breze v grajskem parku se ču-do-vi-te !

Jesen je res najlepši letni čas, seveda kadar za hip posije sonček.

Prekleto vreme

2007-10-29T22:16:00.000+01:00

Ko je vroče, se pritožujemo, ko je mrzlo tudi, ko pada sneg težimo, ko dežuje penimo.

Nikakor nam ni prav.

Še najslabše je ko te megla in dež prikujeta na stol in čepiš pred računalnikom, pregleduješ stare fotke in ratuješ nervozen, ker greš težko ven s svojim najboljšim prijateljem naredit kako fotko.

Ne nisem šel v dež, brskam pa po starih fotkah in se jezim nad vremenom, tako kot večina nas.

Upam, da nam bo kmalu posijalo sonce!

Skozi široki kot

2007-10-21T17:27:00.000+02:00

Kje smo se potepali in zakaj je tokrat šlo, je že objavil Olki v svoji današnji objavi.

Meni osebno so se "razširila" obzorja. V sredo sem namreč na predstavitvi fotoopreme SIGMA preizkusil objektiv Sigma 10-20 mm f4-5,6 in kupil sem ga.

Kot velik ljubitelj dolgig goriščnic in zaljubljen v svojega Nikkor 70-200 2,8 sem se cel izlet igral in ustvarjal med 10 in 20 mm in navdušen sem.

Poleg sonca zgodaj zjutraj in meglic nad Ptujem in Dravo,

so nas kmalu začeli prekrivati temni oblaki,

pa potem spet malo sonca

in čez nekaj minut ponovno temni oblaki,
ki so napovedovali dež in kasneje proti večeru v Lendavi tudi sodro, ki nam jo je zabelila.

Ja krasna igrača, tale Sigma 10-20.

Hvala vsem kolegom iz fotokluba E-fotografija, ki so mi dopovedovali, da je super in da mi ne bo žal. Hvala tudi Juretu Javoršku iz Sigme, ki je bil zelo posloven im mi ga je (preko Olkija) dostavil do sobote.

p.s.:

Hvala Matjažu Intiharju za organizacijo sobotnega izleta v Lendavo, Digifotu in Dragotu z ekipo ter HP-ju za gostoljubje in sprejem v Lendavi in kmalu nasvidenje z mojo prvo fotoknjigo.

Moj "Car"

2007-10-18T08:46:00.001+02:00

Ko te me videli nazadnje, sem bil še čiiiisto majhen. Zdaj pa sem že veeeeeeeelik fant. Še malo pa bom shodil in potem se začne tekanje za mano.

Dedi me stalno gleda preko neke čudne, črne škatle, ki ima veliko stekleno oko. Le kaj mu je?

To naredi tolikokrat, da mi gre že rahlo na smeh. Pa naj, če ga to veseli, jaz bom že potrpel z njim.

Ko pa me utrudi, pa malo počijem v maminem naročju.

In ko se zbudim, me dedi spet gleda s tisto čudno črno škatlo.

Nismo sami !

2007-10-05T23:16:00.000+02:00

Za vse člane združenja Obgriženega Jabolka.

NISMO SAMI !!!!

p.s. Slika je sneta iz sledečaga linka, ki mi ga je posredoval Robert Gajšek.

B & W

2007-10-05T10:25:00.000+02:00

Fotografije, ki jih tokrat objavljam je posnela Mira.

Obdelava pa je moja in je nastala med proučevanjem Lightrooma, ki me je prevzel, kar je razvidno že iz prejšnje objave.

Šele po pretvorbi v čb je motiv in nevihtni oblaki zaživel v polni dramatičnosti trenutka. ravno te fotke so zame dokaz, da je čb fotografija v določenih motivih še kako IN in zelo doprinese k dinamiki dogodka.

Zahvala

2007-10-04T20:04:00.000+02:00

Ravnokar me je poklical moj prijatelj Robert Gajšek in mi čestital, saj je ravno on obrnil števec na mojem blogu na 10.000.

Robi, hvala za čestitke, hvala tudi vsem Vam, ki se ustavite na mojem blogu. Še posebej hvala Olkiju, ki me je vspodbudil k ustvarjanju na blogu in hvala vsem blogerskim kolegom, ki redno ali občasno pokomentirate moje fotke, saj to meni in prepričan sem vsem nam vliko pomeni.

p.s.: Izkoristil bi še ta moment in Robiju čestital, da se je opogumil in prestopil v klub "Ogriženega Jabolka". Prepričan sem, da je zadovoljen tako, kot sem jaz.

Mater je to dobro (s tem mislim Adobe Lightroom)

2007-10-04T18:45:00.000+02:00

Že nekaj časa se igram in preizkušam Adobe Lightroom (seveda preizkusno različico) in ravno končujem svoja opažanja in mnenje, ki bo objavljeno v in na e-fotografiji.

Program je skoraj popoln in ga vsem močno priporočam.

Pa še nekaj obdelav za pokušino. Obdelava je podobna, kot pri prejšnji, pri kateri sem moral uporabiti CS 3. Te pa so obdelane izključno v Lightroomu, hito, enostavno, brez Layer - jev in podobnih znanj.

Avtoportret

2007-10-04T08:47:00.001+02:00

Preprosto mi je všeč, ravno taka, kot jo vidite.

Zakaj, zakaj?

2007-09-22T07:32:00.000+02:00

Vedno, ko sem bil v kakem zabaviščnem parku, se mi je postavljalo vprašanje: Zakaj?

Zakaj ljudje plačujejo za prevoz na najrazličnejših "vlakcih smrti", "tornadih".... in preživljajo najhojšo grozo v svojem življenju,

vreščijo, kričijo, jokajo, "kozlajo" ....

in se krčevito oprijemajo sedeža,

se po končani vožnji zjokajo in še pol ure tresejo od groze,

potem pa se odpravijo nazaj k blagajni in veselo plačajo za ponovno vožnjo.

Ja, res ne vem, ZAKAJ?

Vsi posnetki so nastali na zadnjem potepu na Dunaju, v Pratru, ko je naša mladina (brez Japonke seveda) ravno to počela skozi cel dan.

Še nekaj športnih, tokrat košarka

2007-09-17T14:28:00.000+02:00

Telefonski klic!

Robert Gajšek (na foto forumih znan kot Aries) mi pozvoni in me povabi na fotografirenje mednarodnega košarkarskega turnirja, kjer sos e spopadli zagrebška Cibona, Helios Domžale, Alpos Šentjur ter Ural Greats iz Rusije. Seveda bova lahko pod koši in ob out liniji počela kar nama paše.

Takega povabila preprosto ne moreš zavrniti. In to je posledica tekanja ob igrišču.

Polaganje ...
ter nastrelitev desne roke na ogrevanju.

Kmalu pa je šlo zares.

Blokada,
ne boj, mesarsko klanje,

kontra,

in meti
ter vrsta krasnih preigravanj. Ja, to je košarka, krasna, atraktivna, dinamična in polna preobratov.

P.S. Pa še na koncu, čeprav zelo pomembno: ISKRENE ČESTITKE NAŠIM KOŠARKARJEM ZA LEP USPEH NA LETOŠNJEM EVROPSKEM PRVENSTVU.

Nikon vs. Canon

2007-09-17T14:23:00.000+02:00

Ne bom dolgovezil o nam vsem še kako predobro znani temi ali je boljše "RUMENO" ali pa "RDEČE".
Sploh ni pomembno, vem samo da "RUMENO" ne potrebuje temu podobne reklame.

Plečnik na Dunaju

2007-09-12T11:10:00.000+02:00

Na samem Dunaju naš slavni mož ni zapustil veliko stvaritev. Na netu in v knjigah sem našel štiri njegova dela, ki sem si jih na svojem obisku Dunaja tudi ogledal in del tega opusa seveda tudi na "svetlo" spravil.

Njegova najpomemnejša stvaritev je vsekakor Zacherl Palace, o kateri tukaj ne bom pisal (vsaj sedaj ne). Soudeležen je bil še pri obnovi Langer Haus, po naročilu je izdelal še oltar v cerkvi Sveteha duha (žal je bila zaklenjena), najbolj pa me je navdušil vodnjak Karla Borromea.

Impozantna stvaritev Plečnikovega genija se prikaže ravno v detajlih te enkratne umetnije.

Mislim, da so vse besede odveč in da fotografije govorijo same zase.

Po športnih še nekaj "planinskih"!

2007-09-06T21:42:00.000+02:00

Isti dnevi, kot kajakaši v prejšnjem blogu, le lokacija je druga. S prvo vožnjo kaninske kabinske žičnice sva se podala na postajo D in potem na daljši "sprehod" pod Prestreljeniškim oknom

in vrhom Visokega Kanina (2587 m) proti Domu Petra Skalarja, ki je z 2260 m nadmorske četrta najvišje ležeča koča v Sloveniji.

Saj ne trdim, da je to velik podvig, nesporno pa trdim, da D200 in 70-200 2,8 ter ostala krava v foto nahrbtniku niso najprimernejši spremljevalec na visokogorskih turah.

Res je, da s kompaktom nimaš možnosti nadzora nad samo fotografijo, vendar so njegove ostale dobre lastnosti (sem prištevam samo velikost in težo) tako mamljive,

bom prihodnjič skušal kaj podobnega spacati ravno z njim.

Manj kvalitetne fotografije za ceno udobja in lahkotnosti pri hoji?

Vse je stvar zornega kota (tako kot zgornja fotka)!

Slovo!

2007-09-05T08:50:00.000+02:00

Prišel je čas slovesa.

Pred 11 meseci sem si nabavil prenosnika in to takega, ki brez težav ugodi zahtevam vsakeka, še tako zahtevnega fotografa ali vido snemalca.

to so njegovi "matični" podatki:

Prenosnik Packard Bell EasyNote W8930

- Zaslon: 17" TFT (1440 x 900), format 15:10 Diamond View
- Procesor: Mobile Intel ® Dual Core T2300E
- Spominski modul (RAM): 1024MB DDR2
- Trdi disk: 100GB
- Optična enota: DVD dual DVD+/-RW
- Grafična kartica: ATI Mobility Radeon X1600 128MB
- Zvočna kartica: Integrirana + subwoofer
- LAN: 10/100 LAN Ethernet
- WLAN: 802.11b/g
- Modem: 56 kb/s v.92
- USB: 6 x USB
- Firewire: 1 x IEEE 1394
- PCMCIA: 1 x Type II
- Čitalec kartic: 4-1 (SD/MMC/MS/MSpro)
- Video izhod: VGA / S-VIDEO
- Baterija: Li-ion 6 celična
- Teža: 3,7 kg

Batrija deluje brezhibno, saj sem jo vedno, ko sem delal priključen na elektriko odstranil iz prenosnika. Garancija, velja še do konca avgusta 2008

Razlog za prodajo?

Najprej sem kupil IMaca, ki me je popolnoma prevzel. Postal sem nestrpen do Windowsov, saj Mac dela tako lepo, da sem si omislil še prenosnega prijatelja bele barve z obgriženim jabolkom na pokrovu, MacBooka (spodaj).
Če te zanima, me lahko pokličeš na moj GSM (031 346345) ali pa me kontaktiraš preko sporočila na blogu ali e-maila

Cena novega je cca 1500€, ta moj prijatelja pa je biiiiiiiiiistveno cenejši.

Nisem šporni fotograf

2007-09-04T11:09:00.000+02:00

Ja, res je!

Nisem športni fotograf. Verjetno je kriva prometna nesreča in poškodba, ki sem jo staknil na motorju pred več kot dvema letoma in se ves ta čas srečujem z njenimi posledicami.

Pred pol leta so mi v Valdoltri zamenjali ramenski sklep in mi vstavili protezo, tako da sem sedaj kot "Terminator", s sklepi iz titana.

In ker me poškodbe ovirajo, nisem hodil na športne prireditve, pa bom moral počasi začeti.

Pred dnevi sva bila z Miro v Bovcu in s fotoaparati sva se podala za Sočo, na brzice. Dobila sva namreč namig, kje se da počakati kanujiste, da se pripeljejo.

In to je rezultat:

Nastalo jih je seveda veliko več, toda to je moj izbor. Všeč so mi, izžarevajo akcijo, adrenalin in veselje nad uspehom.

Nisem športni fotograf, ampak pri teh lahko dodam samo: "Tudi slepa kura zrno najde!".

"TO" delam digitalno!

2007-08-29T10:19:00.000+02:00

Bolj ko ga držim v rokah (vsekakor mislim na mojega rumenega prijatelja D200) in načrtujem, kako bom kupil D300 se mi pred objektiv postavljajo ljudje, ki todi TO počnejo digitalno.

Več, ko je na razpolago digitalnih fotokamer lažje najdeš motiv za tu objavljene fotke.

Položajev je nešteto, nekateri, kot mojster na zgornji fotografiji, TO počno celo leže,

s polnimi rokami, ali "prav na hitro", tako mimogrede,

Odločil sem se, da jih bom budno spremljal in trenutni izbor meni najljubših do sedaj objavljam na svojem blogu.

Pisana druščina "lovcev na spomine", ki jo najdete ob vsakem kulturnrm ali zgodovinskem pomniku v kateremkoli večjem ali manjšem turističnem kraju.

Ja, nekateri TO počnejo TAKO, nekateri pa TO počneju tudi DRUGAČE:

Prijatelju za vspodbudo !

2007-08-22T09:26:00.000+02:00

Moj foto in drugače prijatelj Olki je kar v nekaj svojih objavah oznanil, kako se tej stvari (zgubljanju kil) streže. Tudi mene je potegnil v to stvar in moram se veselo popraskati za ušesom: Tudi meni je uspelo (do sedaj že celih 11 kg).

Pri naslednjih fotkah ne bom zgubljal besed, upam pa, da bodo vsem nam v vspodbudo in opomin.
Vse, brez izjeme pa so nastale v dunajskem Pratru na najinem zadnjem potepu po Evropi.

Igranje se nadaljuje

2007-08-05T22:47:00.000+02:00

Popoldne, pa še nedelja!

Enostavno MORAM na svež zrak in fotografirat. Kam? Bolj ko sem razmišljal, bolj se je bistrila ideja. Greva na Bohor in ker tam ni kaj pametnega za pofotkat se bom še malo igral z makrom.

Zanimivo je, kako v tem svetu nikoli ne zmanjka motivov, ki potem, ko jih ujameš na tipalo pravzaprav velikokrat izpadejo še bolje, kot si sploh mislil.

Nikonov Commander Kit R1C1 nam delo zelo olajša. Njegovo iTTL merjenje je presenetljivo dobro, zaslonko lahko naviješ (odvisno od objektiva) celo na f45 in globinska ostrina na makro posnetkih je več kot dobra.

Če fotografiraš objekte, ki so vsaj malo oddaljeni od nekega konkretnega ozadja , potem ga bliskavice popolnoma izničijo on dobimo krasno črno ozadje, kot bi delali v studiju.

Mnogokrat so posnetki abstraktni in prostemu očesu neopazni.

Pri nekaterih posnetkig (zgornji, drugi in peti) sem uporabil še makro obročke (Extension tubes), da sem se še bolj približal svetu mravelj in čebel, ki so se mirno pasle in pozirale, kot na modni reviji.
Zanimiv svet in pestri motivi. Prepričan sem, da se bom še igral.

Makro ali mikro, kakorkoli že!

2007-08-05T13:57:00.000+02:00

Makro fotografija ne pomeni samo povečanje motiva. Manjši slikovni izrez motiva, ki pomeni samostojno celoto, lahko vzamemo kot makro posnetek. Rez je lahko logična celota, lahko pa pomeni le kompozicijsko rešitev večjega objekta, na katerem najdemo zanimivo celoto.

To je definicija vzeta iz zanimive spletne strani.

Že dolgo se tudi sam hecam z makrom in sicer nabijem na Nikona D200 moj NIKON AF-S VR 105/2,8G ED Micro, seveda pa je stvar bistveno bolj enostavna ob uporabi Nikonovega Macro Commander Kit R1C1.

Napravica je krasna in uporabna za ogled druge perspektive okolja, ki nas okroža. To lahko potrdi tudi Olki, v svojem blogu.

Pajkec mi je ratal včeraj, medtem ko so rože sad zimskega dolgočasenja v naši dnevni sobi.

Ja, zanimiv je ta makro (mikro) svet, ki zahteva veliko časa, stojalo, pravo glavo, makro drsno plošče, še kak obroček ali makro lečo in veeeeeelllliiiikkkkkoooooooo dobrih živcev.

Pa še link v galerijo enega mojstrov makro fotografije, Roberta Krajnca (nick name: ro-bi)

Nekaj za vroče dni!

2007-07-25T23:04:00.000+02:00

Že v prejšnjem blogu sem omenil, da smo vikend preživeli delovno. Bili smo v Seebodnu na Koroškem, kjer se je odvijal že 10. svetovni Bodypainting festival.

Sprva sem mislil, da je vsa zadeva kar tako, če citiram Olkija: "Stvar za stare prdce, da se naslajajo nad mladimi joški!", pa moram reči, da ni ravno tako.

Gre za umetnost in vrhunske slikarje, ki za svoje "platno" uporabijo lepo telo, najsi bo žensko ali pa moško.

Umetnine, ki nastajajo pod njihovimi čopiči so prav presunljive in hkrati navdušujoče.

Tema festivala je bilo leto 2525 in vizija življenja v tem letu ali pa rože.

V treh dnevih so se zvrstile tri tehnike poslikav in sicer s čopičem, paintbrushem in v posebnih efektih.

Prav tako je bil na visoko kakovostnem nivoju tudi ves spremljevalni program, glasbene skupine, ki so igrale v živo so bile vrhunske.

Toliko za prvi vtis.

Po ohladitev ...

2007-07-23T07:49:00.000+02:00

V naši bližini se je dogajal fotografsko zanimiv dogodek, Svetovni Bodypainting festival v Seebodnu ob Millstätter See v Avstriji.

Vročina za umret in v soboto dopoldne (ker se najbolj zanimive stvari na festivalu pričnejo šele po 14 uri) smo se odločili ohladiti in tako veselo odvihrali na Großglockner.

Poleg stotin avtomobilov in motorjev ter množice, ohladitve željnih "uničevalcev" našega planeta so nas pozdravili avtohtoni prebivalci:

svizci,

planinske kavke in

planinske rože ter čudovit razgled.

Ob 14 uri pa smo bili že nazaj v Seebodnu in pridno lovili v objektiv modele, ki so se pred našimi očmi spreminjali v prečudovite umetnine.

Naj vam v hladu minejo te pasje vroči dnevi.

Brugge - nadaljevanje

2007-07-05T21:35:00.001+02:00

Stvari, ki jih je potrebno videti, je toliko, da brez turističnega vodiča enostavne ne gre, še težje pa je o tem prečudovitem mestu napisati kako zanimivo zgodbo.

Zato je mogoče bolje, da tokrat večino dela opravijo kar fotografije same.

Burg (tako ima namreč ime) in mestna hiša kažeta pravo podobo bogatega srednjeveškega mesta.
Ulice skrivajo polno majhnih trgovinic za turiste, ki ponujajo spominke, čokolado, čipke in pivo.
Ko pa te pot zanese na trg,

pa se skoraj gotovo odpraviš na vrh cerkvenega zvonika po 366 stopnicah (cena je 5€), da vidiš mesto kot na dlani. Moti samo mreža na oknih, ki zelo otežuje fotografiranje (pomaga samo odprta zaslonka in delga goriščnica).

Poseben čar pa dajejo mestu številni vodni kanali in mostovi.

Brugge (1. del)

2007-06-24T19:16:00.001+02:00

Po ogledu Luxemburga, sva se napotila broti Bruggu, kulturne središču Belgije. Bruslju sva se ognila namenoma, saj je po vseh informacijah bistveno manj zanimiv, kot zgoraj omenjeni kraj, ki je eno najbolj ohranjenih Evropskih srednjeveških mest, z bogato umetnostjo in kulturo.

Namestila sva se v simpatičnem kampu 2,5 km iz mesta in se tu zadržala dva dneva, saj sva si za ogled srednjeveških lepot Brugga vzela več časa in ravno zato vseh vtisov ni možno "stlačiti" v eno samo objavo na spletniku.

Mesto obdaja 6,5 km obzidja, ki ga obkroža glavni vosni kanal. V mesto je dostop skozi sedem vrat in v center mesta vodi sedem glavnih ulic, polnih srednjeveške arhitekture (zgoraj).

Mesto prepredajo vodni kanali, (glej karto)

ki so prevozni in polni ladij z navdušenimi turisti. Vse ulice in kanali vodijo do centra mesta, do tim. Markt-a,

kjer se ustavi vsak turist, zapravi nekaj evrov, se okrepča in napoji in verjetno tako kot midva odide po 366 stopnicah v vrh zvonika

katedrale in si iz vrha pogleda celo mesto.

Žel so vsa okna zamrežena, tako da sem moral uporabiti dolgo goriščnico in zaslonko 2,8, da sem lahko nekako fotografiral preko mreže.

Vsekakor pa je glavni center mesta Burg, kjer je mestna hiša, katedrala in bazilika Sv. krvi,

kjer hranijo relikvijo, v kateri naj bi bila Kristusova kri.

V oko so mi padla dekleta iz bližnje srednje šole, ne zaradi njih samih, temveč šolskih uniform.
Tako, bodi dovolj za danes, več o Bruggu pa prihodnjič...

"Raj na Zemlji !"

2007-06-23T18:48:00.000+02:00

Predno se lotim nadaljevanja potopisa MORAM vsem, ki imate radi isto kot jaz, pokazati, kako zgleda RAJ na Zemlji.

Brugge, eno najlepših mest, z ohranjeno avtentično srednjeveško arhitetkturo, 6,5 km obzidja okoli mesta, sedmimi vhodnimi vrati in številnimi vodnimi kanali (vse to in še več v naslednjem spletniku) je poleg naštetega znan tudi po izdelovanju čokolad in mestnem jedru polnem turistov.

Tele so čokoladne.

V turističnem vodiču in na spletu sem našel podatek, da je v ulici Katelijnestraat 25-27 v samem centru mesta trgovinica z nazivom Bier Paleis.

Govorim o trgovoni, kjer lahko v katerem koli trenutku (dela do 22 ure zvečer) kupite več kot 400 (ja prav ste videli: ŠTIRISTO) vrst piva seveda s pripadajočimi kozarci.

Mislim, da so vse besede odveč. Kar nekaj pirčkov sva nabavila in prinesla domov, nekaj pa sva jih uničila že tam.
Evo, za nas ljubitelje piva, zgleda raj na Zemlji točno TAKO.

Enostavno moram....

2007-06-19T18:57:00.001+02:00

Ne zdržim, da se ne bi javil že med potjo.Za prvih 900 km vožnje preko Jesenic, Salzburga, Műnchna, Stuttgarta, Karlsrűhea do Luxemburga lahko rečem samo: "Povprečna potovalna hitrost 106 km/h in kar nekaj ur vožnje, ki sva jih opravljala izmenjaje."

PONOVNO SE MI JE POTRDILA IDEJA, DA BI VEČINO VOŽNJE OPRAVILA V NOČNEM ČASU. VAM POVEM, SE BOGATO OBRESTUJE. Enostavno je promet tekoč, manj gneče na cestah, ko se utrudiš, pa hitro mali pridremaš na kakem počivališču.

Skratka ob 10 dopoldne sva bila v majhnem mestecu Larochette (zgoraj), 24 km od Luxemburga. Domačini ga kličejo "Mala Švica". Mestece šteje 1750 prebivalcev iz kar 20 različnih nacij. Nad mestecem se ponosno kažejo ruševine gradu, ki jih pridno obnavljajo in seveda tudi tržijo.

V tem času in čez poletje je v mestecu nekaj tisoč turistov, ki so nastanjeni po hotelih in motelih, večina pa v nekaj kampih, ki so poglavje zase.

Midva sva se namestila v kampu Birkelt. Fantazija. Cena samo 19€, v to je vključen šotor, dve osebi, avto in elektrika ter turistična taksa. kamp ima enkraten bazen, ki ga lahko uporabljaš po mili volji.

Drugo jutro sva odšla v Luxemburg.

Res je mesto staro, vendar me ni pretirano navdušilo.

Letos je to Evropsko mesto kulture.

Polno je krasnih in lepo urejenih parkov
kjer se lahko v miru sprehajaš in se oddahneš od napornega dneva. Nihče ti ne "teži", če na travi odigraš kako igro z žogo
Bil je ponedeljek dopoldne in v strogem mestnem središču, kjer bi morale biti graščine in zgodovinska arhitektura
so trgivine, banke, draguljarne ... . Pravim, bil je ponedeljek dopoldne, ampak tu je ob ponedeljkih vse zaprto.

Kot sem že omenil, samo mesto Luxemburg me ni pretirano navdušilo, zanimiva pa je državica in njeni prebivalci. Čudno pa je še nekaj: "Nikjer nisem opazil veletrgovcev Spar, Lidl, ....".

popoldne sva se odločila, da nadaljujeva pot v Belgijo, najin cilj - Brugge.

p.s. Naj samo malo namignem. Brugge je eno najstarejših in vrhunsko ohranjenih srednjeveških mest, s 6,5 km obzidja in vodnimi kanali, ki preperedajo mesto. Skratka - raj za fotografa.

Pa nasvidenje!

Na zaslužen počitek...

2007-06-16T09:16:00.001+02:00

Takole, čez 15 minut se usedeva v avto in veselo na zaslužen počitek. Kam? Na Nizozemsko! Že s poti nekaj novic, potem pa spet nekaj nadaljevank. Imejte se vsi skupaj krasno in nasvidenje čez nekaj dni!

Skoraj štiri mesece...

2007-06-08T17:11:00.001+02:00

Ravno toliko, da že potrebuje fotografijo za potni list. In tako je to naredil dedek. Mislim, da mi jje kar uspela.

Leonel je bil izredno zadovoljen.

Ker...

2007-05-26T21:58:00.000+02:00

Sezona meni najljubšega sadja! Lepe, rdeče, sladke opojne in omamne - JAGODE!

In med njimi ena za vas, KER VAS IMAM RAD!

S kanuji po reki Krki

2007-05-23T05:34:00.000+02:00

Klub e-FOTOGRAFIJA

V SOBOTO, 30 JUNIJA 2007.

ZBOR VSEH UDELEŽENCEV BO OB 8.30 V BREŽICAH in sicer pred Restavracijo Štefanič. (Iz avtoceste za Brežice, preko reke Save in rondoja naravnost ter v prvem semaforju levo in takoj desno na parkirni prostor pri restavraciji).

Od tu bomo odšli z avti v Malence, kjer nas čakata dva kombija in kanuji (taki za 2 in vsaj eden za 8 veslačev). Odeljali nas bodo v Podbočje, kjer se vkrcamo na kanuje in potem veselo, prav počasi proti Malencam. Veslanja je za dobre 3-4 ure.

Med vožnjo bo možno kaj pofotografirati, lahko se bomo ustavili in kopali.

Na cilju bo piknik pod kozolcem ob roštilju in domači kapljici (čisto blizu je namreč Gadova peč, kjer raste najboljši cviček v naši domovini).

Sledi odbojka med Canonom in Nikonom in lokostrelsko prvenstvo, prav tako med Canonom in Nikonom.

OPOZORILO: Kljub temu, da Krka ni deroča in ne bo slapov, predlagam, da fotoaparate zaščitite pred morebitnim kopanjem.

Rok za prijavo je 24. junij, saj se le tako lahko zagotovi vsa logistična podpora.

Dragi foto prijatelji, navalite na prijave. S seboj pripeljite tudi žene, može, dekleta, fante, otroke, tašče, taste, pse in mačke.

Cena najema kaniuja na osebo je 8,5€. Tako da predvidevam, da celotna zadeva skupaj z vinom, sokovi, vodo in hrano ne more preseči 25€ na osebo.

Točen znesek bo znan, ko bo znano število prijavljenih (več, ko nas bo, ceneje se bomo nahranili in napojili).

Se že veselim.

p.s.: Painball, ki sem ga obljubil, pa prihodnje leto, da ne izkoristimo vsega v enem dnevu. Tudi ta tekma bo potekala Canon vs. Nikon in naj boljši (Rumeni) zmaga

Še kar Bivša Juga

2007-05-19T22:44:00.000+02:00

Enostavno si ne morem pomagati. V Makedoniji sva si kupila meni izredno ljubo revijo, ki podira vse Evropske tabuje o zdravi prehrani ....

Že sam naslov pove vse. Vsebina pa, mmmm, rajsko. Za pokušino prilagam dva recepta (sta že preizkušena).

Zarebrnice (kremenatli) polnjene s klobaso

Potrebujemo:

4 zarebrnice
1 prekajena klobasa
5 vloženih pekočih paprik
200 g kajmaka
2 kokošji jušni kocki
peteršilj
pol čebule
2 kavni žlički gorčice
50 ml belega vina
olje, sol in mleti črni poper

Zarebernice zarežemo, tako da ustvarimo žepke. Meso potolčemo.

Klobaso narežemo na drobne kockice in jih zmešamo z drobno nasekljano čebulo, peteršiljem pekočimi paprikami ter gorčico in belim vinom. Z dobljenim nadevom napolnimo zarebrnice, jih zapnemo z zobotrebcem in pečemo na naoljenem žaru.

Preostalo maso prepražimo na vročem olju.

Jušni kocki raztopimo v pol litra vrele vode. V posodo, kjer smo pražili preostalo maso primešamo ostanek belega vina, juho in kajmak.

Spečene zarebrnice razpostavimo na servirni krožnik in jih prelijemo z izdelano omako.

Priporočamo, da ob mesu servirate kvalitetno suho črno vino Merlot, ohlajeno na 16 do 18°C.

in še desert

Doboš torta

Za oblate: 170 g moke
6 jajc
170 g sladkorja

za filo: 10 jajc
400 g sladkorja
250g masla
100 g jedilne čokolade

za preliv: 200 g sladkorja

Razbijemo jajca in ločimo beljak in rumenjak. Zmešamo romenjake s85 g sladkorja. Zmešamo tudi beljake s 85 g sladkorja. Previdno obe masu umešamo in dodamo 170 g moke. V naoljen kalup vlijemo 1?5 mase (kot za palačinko) in v segreti pečici pečemo 10 min na 200°C. Tako spečemo vseh 5 plasti testa.
V posodi umešamo 6 jajc in nato še 4 rumenjake. vse polahko mešamo in dodamo 400g sladkorja.

Z mikserjem vmešamo maslo, naribano jedilno čokolado in dodamo zmešana jajca s sladkorjem. Prvo spečeno oblato premažemo s polnilom in na njo položimo drugo. Tako premažemo s polnilom vse oblate.

Ko so vse premazane s polnilom, vzamemo manjšo posodo in pripravimo preliv in sicer 200g sladkorja mešamo v posodi, dokler se sladkor ne utekočini in postane svetle karamelne barve. Ko je sladkor primeren, ga polijemo in enakomerno razmažemo po po zgornji plasti kolača.

Ob tem kolaču servirajte suho belo vino Chardonay ohlajeno na 10 do 12°C.

Kot odličen zaključek ukusnega obroka pa postrezite še šalico prave kave.

Pa dober tek!

Po bivši Jugi - (zadnji del) Proti domu

2007-05-16T05:40:00.000+02:00

Končno sem našel čas, da zaključim in zapišem spomine na prvomajsko potepanje.

Zgodaj zjutraj sva jo urno ucvrla preko Makedonsko-Srbske meje proti Nišu. Najin cilj je bil Vrnjačka Banja, znamenito Srbsko zdravilišče.
Prvi resni postanek sva imela v Aleksincu, kjer je "padel" burek in jogurt ter kava. Na bankomatu sva dvignila Srbske dinarje (80 Din = 1€) in nadaljevala pot v Kruševac.

Veliko in lepo urejeno mesto v osrednji Srbiji s 65.000 prebivalci in nekoč bogato industrijo, ki jo sedaj pestijo posledice tranzicije in polpretekle zgodovine. Tudi tu je sledil krajši postanek, saj je bilo prijetno zgodnje dopoldne.

Pot naju je v nadaljevanju vodila preko Trstenika v Vrnjačko Banjo (zgoraj je maskota tega zdravilišča). Uradno datira prva sezona obratovanja v leto 1869.

Množica hotelov in krasni parki

privabijo ob vikendih in praznikih v Banjo trume ljudi (bil je ravno 1. maj),

ko pa se podaš v park v zgodnjih jutranjih urah, pa je tišina in pomirjujoče petje ptic v parku res enkratno in tudi fotoaparat ima kaj početi.

Prespala sva v Vrnjački Banji v hotelu Slavija (34€ nočitev z zajtrkov za oba), seveda pa sva si privoščila tudi kopanje. Že pred kosilom sva odšla v Rimsko kopel, ki je krasno urejena, dobiš kopalni plašč, brisačo in copatke cena za oba pa je bila ravno 1000 Din (12,5€) z uporabo savne. Ugodno, ni kaj, voda pa je malo hladnejša kot sem pričakoval.

Po obilnem kosilu (zaradi mase ljudi sva čakala več kot eno uro, kar me ni motilo, saj sva bila na dopustu), sva se odločila za še eno kopanje in sicer v novem hotelu Neptun. Cena 700 Din za oba in na prvi pogled vse OK. Bazen krasen in kar nekaj ljudi v njem. Na steni tabla z napisom: "U vodi se nalazi indikator mokraće!. pokažite svoju kulturu".
Voda pa, hladna, nič več kot 21-22°C. Ok, če sva že plačala, pa gremo. Malo hitreje po stopnicah, pa bo. Na koncu stopnic pa presenečenje. Voda je bila globoka čez 2 m. Boste rekli nič hudega. Seveda je "hudega", če po vstavitvi proteze v desno ramo še ne morem plavati. Nikjer pa nobenega reševalca iz vode. Še dobro, da je bila voda tako hladna, da me je kar katapultiralo k robu bazena.

Nadaljujmo, kjer smo ostali. Drugo jutro (zadnji dan najine poti) sva se odločila, da se ogneva Čačku in obiščeva slavno Gučo. Spet se je izkazal GPS.

Kmalu sva naletela na Manastir Žiča, ki velja za enega najsvetejših pravoslavnih krajev in letos slavi 850 letnico.

Guča naju je sprejela v spokoju in prijazno, popila sva kavo in nadaljevala vožnjo mimo Užic in na Zlatibor, kraj miru in počitka za Srbe in črnogorce. Najin namen je bil, da greva preko Višegrada po dolini reke Tare mimo turistično zanimive in oblegane Mokre Gore, kjer živi tudi režiser Emir Kusturica.
Narava je res prekrasna, pot pa nas vodi po ozki, velikokrat v goro vklesani cesti preko več kot 50 tunelov proti Višegradu. Prečkala sva tudi nedavno ustanovljen Narodni park Šargan. Tu je potekala znamenita ozkotirna železnica imenovana Šarganska osmica. Ta odsek proge je veljal za najbolj atraktivnega na Balkanu.

takoj po prestopu meje med Srbijo in Republiko Srbsko Krajno se dolina malo razširi vendar je pot še vedno zanimiva, pokrajina in vasi pa imajo znane obrise iz zadnjih 15 let.
Porušene in požgane muslimanske in hrvaške hiše, ki se postopoma obnavljajo. Človek pa se sprašuje, zakaj so se sploh vojskovali, če v tim. Srbski Krajni rastejo popolnoma nove džamije, ki so jih nedavno rušili in požigali.

Najina zadnja postaja je bilo Sarajevo. Pot do tu naju je vodila po obronkih jahorine in preko Pal. Na Baščaršiji sva si privoščila dvourni postanek in večerjo.

Ob 19. uri sva krenila proti domu, preko Doboja na Slavonski Brod in ob 00,15 sva srečno prispela domov.

Za Sarajevo sva imela premalo časa, tako da se v juniju vrneva za en vikend, saj si ga bo potrebno bolj podrobno ogledat in dožive njegov utrip. Nazadnje sem bil tam pred 20-timi leti in od takrat se je zelo spremenil. Predvsem pade v oči neverjetna množica džamij, ki jih je po besedah domačinov če preko 400.

Tako, končujem. Hvala za vaše komentarje in a e-maile, s katerimi ste spraševali za podrobnosti in za nasvete ob vaših planiranih potovanjih.

Trenutno se organizacijsko pripravljava za najine poletne počitnice, ki jih bova preživela na potepu po Litvi, Latviji in Estoniji. Blogi o tem pa ....

Po bivši Jugi - 5. del (Crni Drim - Vardar)

2007-05-08T14:49:00.000+02:00

Takole, najin dopust se je prevesil v zadnjo tretjino, tako da se bo tudi zgodba počasi končala. Obljubim, da je na temo potepanja "Tam doli" samo še en del.

Načrt po prespani noči v Ohridu je bil sledeč: Po dolini Črnega Drima, do Debra in potem na Tetovo ter čez mejo na Kosovo in poiskat prenočišče v Vrnjački Banji. (Naj vam šepnem, da je bil to račun brez krčmarja).

Iz Ohrida sva se podala do bližnje Struge, prav tako mesta ob Ohridskem jezeru. Tudi tu sva pričakovala trume turistov, pa je bilo mesto prazno. Kmalu sva ugotovila zakaj. Celo mesto je naseljeno z Albanci in Turistične agencije Struge sploh ne omenjajo. Dokaj hitro sva zavila v dolino Črnega Drima.

Po nekaj kilometrih vožnje se pojavi znak: "Cesta je široka 4,5 m! Vozite na lastno odgovornost!".

V kanjonu so le redka mesta, kjer lahko ustaviš in se umakneš iz ceste, zato so vsi posnetki narejeni med vožnjo, iz avtomobila in vsi posnetki so Mirino delo.

Za presenečenje je poskrbel sam Črni Drim. Bila sva namreč prepričana, da se le ta izliva v Ohridsko jezero. Napaka, izvira v Ohridskem jezeru v Strugi na nadmorski višini 695 m in zapusti Makedonijo v mestu Debar na višini 476 m. Svoj tok nadaljuje po Albaniji in skupaj meri 56 km.

Pred Debrom se ustvari akumulacijsko jezero in Drim se malo umiri. Občasno opaziš tudi kako vasico.
Tudi življenja ob sami vodi je malo več, kot v zgornjem toku.

Debar, mesto kjer sva imela namen pojest kosilo.
Ko sva se ustavila v lokalu, da bova popila kavo, so naju (ne mene, temveč Miro) spremlajli nejeverni pogledi. Tudi albansko govoreči natakar si je mislil: "Halo, kaj počne v mojem lokalu ženska? To je vendar bogokletno!" Seveda pa sva kavo dobila in v miru popila.

Apetit naju je minil in s kar največjo hitrostjo sva jo mahnila naprej proti Gostivarju. Mimo jezera Mavrovo, ki je hkrati tudi področje narodnega parka obdanega s tremi gorstvi Korab, Šar Planina in Bistra. Tu se pokrajina malo odpre in cesta se razširi. Široka je že 5 m.

Tu se začne dolina reke Vardar. Voda prične v nekem trenutku teči v nasprotno smer, kot je do sedaj.

Še vedno pa je prebivalstvo pretežno Albansko in vera je muslimanska.

Napisov v cirilici ni že nekaj časa. Ko sva prišla v Tetovo, sem dobil občutek, da sem zgrešil cesto in pristal nekje v Arabskih deželah. Tudi kažipoti so bili v Albanščini. Prometni kaos popoln, na cestah vse, od konj, vozov, trektorjev, pešcev in na kupe smeti. Lakota se ni upala oglasit in urno sva nadaljevala proti meji med Makedonijo in Kosovim.

Na meji pa nova zgodba. Carinika na obeh straneh nista znala srbo-hrvaško. Oba sta govorila Albansko. Potem je od nekje prišla svetlolasa policistka, ki nama je razložila, da ZELENA KARTA, za Kosovo ne velja, ker je še vedno vojno področje. Torej morava plačati zavarovanje za avto in sicer je najmanši znesek 50€ in to za 15 dni.

Odločila sva se, da obrneva in se odpeljeva proti Skopju in tu se je še kako izkazal GPS, saj sem izbral pot čez okoliške vasi, ker pod nobenim pogojem nisem več želel peljati čez Tetovo.

Odpeljala sva se še naprej od Skopja proti meji in v Kumanovem sva prišla do dostojnega obroka in postelje v "civilizaciji".