Brugge (1. del)

Po ogledu Luxemburga, sva se napotila broti Bruggu, kulturne središču Belgije. Bruslju sva se ognila namenoma, saj je po vseh informacijah bistveno manj zanimiv, kot zgoraj omenjeni kraj, ki je eno najbolj ohranjenih Evropskih srednjeveških mest, z bogato umetnostjo in kulturo. 

Namestila sva se v simpatičnem kampu 2,5 km iz mesta in se tu zadržala dva dneva, saj sva si za ogled srednjeveških lepot Brugga vzela več časa in ravno zato vseh vtisov ni možno "stlačiti" v eno samo objavo na spletniku.

Mesto obdaja 6,5 km obzidja, ki ga obkroža glavni vosni kanal. V mesto je dostop skozi sedem vrat in v center mesta vodi sedem glavnih ulic, polnih srednjeveške arhitekture (zgoraj).

Mesto prepredajo vodni kanali, (glej karto)

ki so prevozni in polni ladij z navdušenimi turisti. Vse ulice in kanali vodijo do centra mesta, do tim. Markt-a,

kjer se ustavi vsak turist, zapravi nekaj evrov, se okrepča in napoji in verjetno tako kot midva odide po 366 stopnicah v vrh zvonika

katedrale in si iz vrha pogleda celo mesto.

Žel so vsa okna zamrežena, tako da sem moral uporabiti dolgo goriščnico in zaslonko 2,8, da sem lahko nekako fotografiral preko mreže.

Vsekakor pa je glavni center mesta Burg, kjer je mestna hiša, katedrala in bazilika Sv. krvi,

kjer hranijo relikvijo, v kateri naj bi bila Kristusova kri.

V oko so mi padla dekleta iz bližnje srednje šole, ne zaradi njih samih, temveč šolskih uniform.
Tako, bodi dovolj za danes, več o Bruggu pa prihodnjič...

"Raj na Zemlji !"

Predno se lotim nadaljevanja potopisa MORAM vsem, ki imate radi isto kot jaz, pokazati, kako zgleda RAJ na Zemlji.

Brugge, eno najlepših mest, z ohranjeno avtentično srednjeveško arhitetkturo, 6,5 km obzidja okoli mesta, sedmimi vhodnimi vrati in številnimi vodnimi kanali (vse to in še več v naslednjem spletniku) je poleg naštetega znan tudi po izdelovanju čokolad in mestnem jedru polnem turistov.

Tele so čokoladne.

V turističnem vodiču in na spletu sem našel podatek, da je v ulici Katelijnestraat 25-27 v samem centru mesta trgovinica z nazivom Bier Paleis.

Govorim o trgovoni, kjer lahko v katerem koli trenutku (dela do 22 ure zvečer) kupite več kot 400 (ja prav ste videli: ŠTIRISTO) vrst piva seveda s pripadajočimi kozarci.

Mislim, da so vse besede odveč. Kar nekaj pirčkov sva nabavila in prinesla domov, nekaj pa sva jih uničila že tam.
Evo, za nas ljubitelje piva, zgleda raj na Zemlji točno TAKO.

Enostavno moram....

Ne zdržim, da se ne bi javil že med potjo.Za prvih 900 km vožnje preko Jesenic, Salzburga, Műnchna, Stuttgarta, Karlsrűhea do Luxemburga lahko rečem samo: "Povprečna potovalna hitrost 106 km/h in kar nekaj ur vožnje, ki sva jih opravljala izmenjaje."

PONOVNO SE MI JE POTRDILA IDEJA, DA BI VEČINO VOŽNJE OPRAVILA V NOČNEM ČASU. VAM POVEM, SE BOGATO OBRESTUJE. Enostavno je promet tekoč, manj gneče na cestah, ko se utrudiš, pa hitro mali pridremaš na kakem počivališču.

Skratka ob 10 dopoldne sva bila v majhnem mestecu Larochette (zgoraj), 24 km od Luxemburga. Domačini ga kličejo "Mala Švica". Mestece šteje 1750 prebivalcev iz kar 20 različnih nacij. Nad mestecem se ponosno kažejo ruševine gradu, ki jih pridno obnavljajo in seveda tudi tržijo.

V tem času in čez poletje je v mestecu nekaj tisoč turistov, ki so nastanjeni po hotelih in motelih, večina pa v nekaj kampih, ki so poglavje zase.

Midva sva se namestila v kampu Birkelt. Fantazija. Cena samo 19€, v to je vključen šotor, dve osebi, avto in elektrika ter turistična taksa. kamp ima enkraten bazen, ki ga lahko uporabljaš po mili volji.

Drugo jutro sva odšla v Luxemburg.

Res je mesto staro, vendar me ni pretirano navdušilo.

Letos je to Evropsko mesto kulture.

Polno je krasnih in lepo urejenih parkov
kjer se lahko v miru sprehajaš in se oddahneš od napornega dneva. Nihče ti ne "teži", če na travi odigraš kako igro z žogo
Bil je ponedeljek dopoldne in v strogem mestnem središču, kjer bi morale biti graščine in zgodovinska arhitektura
so trgivine, banke, draguljarne ... . Pravim, bil je ponedeljek dopoldne, ampak tu je ob ponedeljkih vse zaprto.

Kot sem že omenil, samo mesto Luxemburg me ni pretirano navdušilo, zanimiva pa je državica in njeni prebivalci. Čudno pa je še nekaj: "Nikjer nisem opazil veletrgovcev Spar, Lidl, ....".

popoldne sva se odločila, da nadaljujeva pot v Belgijo, najin cilj - Brugge.

p.s. Naj samo malo namignem. Brugge je eno najstarejših in vrhunsko ohranjenih srednjeveških mest, s 6,5 km obzidja in vodnimi kanali, ki preperedajo mesto. Skratka - raj za fotografa.

Pa nasvidenje!

Na zaslužen počitek...

Takole, čez 15 minut se usedeva v avto in veselo na zaslužen počitek. Kam? Na Nizozemsko! Že s poti nekaj novic, potem pa spet nekaj nadaljevank. Imejte se vsi skupaj krasno in nasvidenje čez nekaj dni!

Skoraj štiri mesece...

Ravno toliko, da že potrebuje fotografijo za potni list. In tako je to naredil dedek. Mislim, da mi jje kar uspela.

Leonel je bil izredno zadovoljen.