Tako!
Spet je nekaj dni naokoli in dolžnost do Vas, ki ste pričeli brati nadaljevanko, me kliče k delu.
"Danes zjutraj" smo se zbudili v Limba hotelu v Tatranski kotlini.
Krasna brunarica, obnovljena z zelo lepo urejenimi sobami. Osebje je prijazno (vedo celo, kje je Slovenija), hrana je dobra, vinček, ki smo ga poili pa tudi ni bi "za stran metat".
Kar se pa tiče jutranjega razgleda, pa ni vredno zgubljati besed, saj ena ali dve fotki povesta več, kot cel roman.
Nadaljevali smo s počasno vožnjo in v dobrih 40-ih minutah smo dosegli Slovaško-Poljsko mejo.
Šport Poljakov na mejnem prehodu Tatranska Javorina je prenašanje alkoholnih pijač iz prodajalne na Slovaški strani.
Tukaj mi je uspelo narediti tudi moj prvi fotoulov.
Pokrajina se ni bistveno spremenila, razlika je samo v tem, da potoki in reke sedaj tečejo v drugo smer.
Ko smo prispeli v Zakopane (predvidevam, da smo zanje že vsi slišali), pa nas je čakalo VELIKO presenečenje. Mesto je pravljično, gneča pa je nepredstavljiva!
Kot da bi cela Evropa prihrumela v Zakopane.
Večina hiš je lesenih, okrašenih z lepimi narodnimi vzorci.
Ulice so polne različnih umetnikov in prodajalcev, kulinarična ponudba pa je ogromna.
Na vsakem koraku nam ponujajo njihovo narodno jed-Kurčeki s rožnu, ali po naše piščanec z ražnja.
Iz skoraj vsakega lokala odmeva poljska narodna glasba, na ulicah so ljudje oblečeni v narodne noše, prav tako smo postreženi od lepo nasmejanih slovanskih lepotičk v narodnih nošah.
Po ulicah se ljudje prevažajo s kočijami, kočjaži so prav tako v narodnih nošah. Po treh urah prebijanja skozi množico, kosilu in dobrem pivu (Živiec) smo nadaljevali pot do našega cilja - Niepolomice.
Še 120 km poti. Vmes, smo naleteli nakraj, kjer je ob parni lokomotivi stalo ogromno ljudi. Mislili smo, da gre za muzejski vlak.
napaka! Šlo je za običajni potniški vlak, saj večina potniškega prometa na krajših razdaljah še vedno poteka s parnimi lokomotivami.
Proti večeru smo prišli v Niepolomice, manjše mestece z gradom v centru.
Za spanje v Niepolomicah sem se odločil predvsem iz ekonomskih razlogov, saj je bila cena za prenočišče več kot dvakrat manjša kot v Krakowu, samo mesto pa je praktično predmestje Krakowa oddaljeno od centra cca 20 km, prav toliko pa je oddaljeno tudi od rudnika kamene soli Wieliczka.
Več o rudniku in Krakowu pa v nadaljevanju ...
Nočna fotografija je prav posebna veja fotografiranja, ki jo je sigurno poskusil že vsak. Stojalo, daljinski ali žični sprožilec, dolgi časi, slabe možnosti ostrenja .... in na koncu težave z nastavitvijo beline, saj so na posnetku običajno tako neonske kot običajne svetilke, potem pa se odloči, kaj bi.
Poskus slikanja dela Nuklearke v Krškem. Imel sem nataknjen objektiv 80-400, tako da mi je bil sosednji hrib preblizu. Zaradi teme in nerodnosti, pa mi zamenjava za širokokotnega ni uspela. (Bom ponovil vajo)
Oba posnetka zgoraj, pa prikazujeta Tovarno celululoze in papirja VIPAP Krško, tik pred ustavitvijo obrata celuloze, (to dokazuje dim, ki se vali iz dimnikov) ko je imelo 350 delavcev še svoj vsakdanj kruh.
Objave
