Teta Živka

Moja teta Živka Komac,
že vse moje življenje na nek način zapolnjuje vrzeli, za kater sploh ne vem, da obstajajo. Verjetno prav zaradi nje.
Že vrsto let je predana kulturi in ustvarja kot pesnica in aktivna članica društva literatov v Kočevju.
Bolj ko prebiram njene pesmi, bolj vem, da je njeno mesto tu, na mojem blogu. Res je, da to ni veliko, vendar je nujno.

Upam, da boste uživali v njeni poeziji.

NEMESTO TEBE
Namesto tebe, z menoj gre na sprehod
in kjerkoli sem, ob meni je povsod.
Namesto tebe, me v dobro voljo spravi,
ko me po svoje z ljubkostjo pozdravi.
Namesto tebe, mi na uho prišepne
in predano pred moje noge klekne.
Namesto tebe, vsak večer milujem,
božam in žgečkam, stiskam in crkjam
mojo malo, belo psičko Dino,
ki polni za teboj praznino.

ZNAČAJ MALEGA MESTA
V mestu kjer se vsi poznamo,
kjer je vsem vse dobro znano
kdo je koga že prevaral,
kdo v bolezni je omagal,
kdo trguje s podkupnino
in odpira trgovino,
kdo pijanec je, kdo tat,
kaj godi se izza vrat
kadar ženo mož pretepa...
zgodba mesta se prepleta.
Pod senco domačih oblakov
hodim v ritmu korakov
s prijatelji, z znanci in s sokrajam
v objemu prešernih gozdov,
s pečati skrivnostnih grobov,
od koder se zrak prevetri
za nove, mlade sveže dni.

SVETLOST
Življenje piše pesmi, jih spotoma kroji.
Še leta govorijo, kaj sem in kaj smo mi.
Ko besede prah prekrije in jih zaduši,
vedeli ne bodo, da smo kdaj bili.

Čemu presneto,
pijemo grenčino
spominov slabih dni?
Izpijmo zlato sončno vino,
da nas ogreje do krvi!

Čemu presneto,
tako se bremenimo
z bremeni, ki jih ni?
Poiščimo vrednote,
ki še so med ljudmi.


NEDOTAKLJIVI - parodija
Če nas bi živali klale,
bi neužitni jim bili.
Po našem mesu bi kozlale,
s cepivi smo nasičeni.

Če bili bi kanibali,
-kdo da ni tabletoman-,
bi nenehno spraševali,
preden dvigne nož mesar.