Joj, kok sem jaz don's utrujen!

Velik izziv zame in uspešno (vsaj jaz mislim tako) sem ga zaključil. Prijavil sem se za slikanje muzealij za katalog, ki bo izšel ob otvoritvi razstave. 64 eksponatov, veliko med njimi dokaj zahtevnih, še več steklenih ali srebrnih in bleščečih.

Seveda bo tudi postprodukcija vsaj tako zahtevna kot sama produkcija, nekaj delno obdelanih primerkov pa ponujam na ogled in prosim za konstruktivno kritiko.
Z vašo pomočjo dragi moji zvesti obiskovalci in bralci bloga ter foto prijatelji in kolegi bom lahko tem in ostalim še kaj dodal pri obdelavi.
Vsi posnetki so v NEF-u (nikonov RAW) in kot večina ve (predvsem Nikonašev) je Nikon Capture NX zakon in marsikatero napako lahko lepo popravi.
Šele po njem lahko zapoje PhotoShop CS2, kar pa največkrat sploh ni potrebno, razen za odstranjevanje prahu, žic, daljnovodov ...
Hvala vsem za konstruktivne pripombe in kritiko.

Pusta je sicer konec... (karneval Rijeka 2007 - drugi del)

... toda obljuba dela dolg. Še imam neobdelanih fotk iz karnevala na Rijeki. Tokrat bo manj besed in naj dela govorijo!

V zgodbi o Alice v čudežni deželi ...
... je sodelovalo preko 150 mask. Oblečeni so bili več kot vrhunsko.

Tudi manjše skupine so bile ...
... maskirane na bistveno višjem nivoju kot v Benetkah!

Posebno pozornost je vzbudilo 70 Pat-ov in 70 Mat-ov iz risanke A je to..


.... Vrnemo se po reklamah !

Prvi teden ...

Po prvem tednu, ko sem končno prišel iz bolnice je ravno pust in že sem postal mala maškara. mamica in dedi sta name navlekla čuden slinček in potem dedi kar ni mogel iz svoje kože. Namesto, da bi me pustil v miru spati je skakal okoli mene z neko čudno črno škatlo iz katere se je bliskalo.
Tega mi je bilo hitro dovolj in seveda sem to jasno in glasno "povedal".
Umiril sem se šele, ko se je bliskanje umirilo in je dedi namesto aparata v roke vzel mene. Potem pa sem v miru in pridno zaspal naprej in namesto dude, je prstek še kako prišel prav.
Nasvidenje do prihodnjič.

Pustni karneval Rijeka 2007

Že nekaj let poslušam pripovedovanja o enem največjih pustnih karnevalov v tem delu Evrope, o karnevalu v Rijeki. Stvar traja 46 dni in odločila sva se, da skočiva pogledat. Želela sva preverit govorice in reklamo na spletu, pa še veliko bližje je kot vsem nam opevane Benetke. Lani sem bil v benetkah, pa je bilo maškar samo za seme.
Po uradnih podatkih organizatorje je bilo letos udeleženih 95 skupin z 71 alegorijskimi vozili oz. skupaj preko 10.000 (prav ste prebrali - deset tisoč) zamaskiranih udeležencev. prireditev si je ogledalo preko 100.000 obiskovalcev.

V karnevalski povorki je bilo poleg Hrvaških še veliko skupin iz Italije, Slovenije, Črne Gore, Makedonije, Madžarske, Brazilije i Japonske. Sodelovale pa so še študenske skupine združenja AISEC (Italija, Slovenija, Madžarska, Srbija, Črna Gora, Poljska, Rusija, Avstrija, Bolgarija, Romunija Turčija, Grčija, Nizozemska, Belgija, Španija, Francija, Makedonija) i AEGEE (Italija, Avstrija, Bolgarija, Estonija, Francija in Portugalska).
Skratka, brezveznih in Ad Hoc skupin in mask enostavno ni bilo. Vsi sodelujoči so se za povorko pripravili maksimalno in v svojo predstavo so vložili ogromno truda in tudi denarja.
Prav zažigale so Brazilske lepotice ...
Turški janičarji ....
Mizica pogrni se ...
Julij Cezar s Kleopatro ...
Odisej s spremstvom
Moulene rouge s spremstvom
Coctail party ...
Mojstri golfa ....

Skratka streljel sem kot nor in dvakrat praznil kartico (prav mi je, zakaj pa delam vse v RAW formatu) in tako že drugi dan sedim in urejam in gledam in brišem ....

Vsekakor je ta karneval vreden ogleda in prihodnje leto grem ponovno in temu blogu sledi nadaljevanje, saj je materiala še ogromno.

Mali Guzman

12.februar 2007 ob 20 uri in 47 minut sem postal dedek. Cel čas že govorim, da sem za to še premlad, pa kljub temu: JUHUHU.
Dobil sem vnuka, pravega korenjaka, ki s 3100 grami in 50 centimetri pričenja svojo življensko pot.
Ati in mami sta mu dala ime Leonel.

Mojo Ninočko (njegovo mamico) je ob rojstvu prerasel kar za 3,37-krat, saj se je ona rodila veliko prezgodaj, v 26 tednu in s samo 920 grami.
Srečna mami, ....
.... srečni ati, ....
... in mali Leonel v varnem naročju.

Vsekakor si mladenič zasluži svoje mesto v blogu že kar prvi dan in verjemite mi, da bo postal stalnica mojih objav na blogu.
Seveda, bom objavil še kaj drugega, ampak ...

P.S.
V ljubljanski porodnišnici, so omejeni obiski, tako da na žalost dovolijo obiske samo atijem. Fotke so njegovo prvo resno fotografiranje s "tapravim" aparatom. V roke sem mu porinil mojega Nikona D200, ga oborožil s flešom in odbojnikom, nastavil na P (avtomatiko), razložil kako je z ostrenjem ...
Postprodukcija je pa moja.

Nadaljevanje ...

Rok je že rahlo mimo (za rojstvo mojega vnuka, seveda) in počasi se me loteva nervoza. Saj veste, kako je to.
Spet pomirjam živce z brskanjem po vsem znanih galerijah in po lastbem arhivu in ponovno sem se odločil za nekaj meni dragih fotk. Zgoraj je eden od številnih poskusov ovekovečenja naše orhideje,
to pa je naša višnja, lanske pomladi, ko se je resno pripravljala, da zaživi.
Sonce, ki se blešči skozi veje drevesa na Otočcu ...
Komedijant, posnet na ulicah Salzburga, na izletu z Digitalno akademijo in še ...
... Mira na začetku svoje fotografske poti. Svoje delo je vzela sila resno, kar se vidi iz priloženega.

Upam, da bo že jutri na blogu slika novega državljana Republike Slovenije!

Brskam po arhivu

Ker se trenutno ne upam pretirano skakati od doma, saj nestrpno pričakujemo mojega prvorojenega vnuka (vemo namreč, da bo fantek in mu bo ime Leonel), tudi pretiranega foto ustvarjanja ni. Imam pa čas in brskam po svojih arhivih in tokrat dajem na blog nekaj, iz mojega asortimana, ki krasi tudi stene našega doma.

Zgoraj je eden meni ljubših sončnih zahodov.

Del planinske flore (slikano na Vršiču, na poti proti Poštarskemu domu)

Tu, na tej fotki sem se avgusta 2006 igral na izviru Soče, z dolgim časom. Ker je bilo zelo malo padavin, je bila tudi Soča bolj borna in je spominjala na majhen potoček in ne na eno najlepših Slovenskih rek.
Rjavec (ki ni minister za obrambo) je bil posnet na skupnem fotolovu v bavarskem gozdu oktobra 2006.
Konec oktobra smo pohajali na poti iz Črne gore še po Dubrovniškem obzidju, kjer mi je padla v iskalo drobna trdoživa rastlinica, ki uspeva skoraj iz golega kamna.

Takole, tale post za krajšanje ur pričakovanja. Bom pa še brskal po arhivu in dodam še kaj meni ljubega.

Portretna delavnica

Ja, za razliko od Matiasa, jaz nisem imel pred sabo dvonožnih modelov. lep sončen dan me je zvabil v Ljubljanski živalski vrt, kjer sem skušal najti "modele", ki bodo malo odstopalo od povprečja.
Tiger je vsekakor kazal zelo zadovoljen izraz svojega obraza in je zadovoljno predel.
Gospod in gospa iz nojeve družine sta prav tako zadovoljno in predvsem zvedavo zrla v ta širni svet.Leopard v svoji kletki je potrpežljivo čakal na kosilo, saj je oskrbnica že hranila leve v sosednji kletki.
Ara se je drla na ves glas in me spominjala na mojo sosedo, katere vreščanje občasno para celo sosesko (predvsem, ko vrešči na svojga možička)Kormorani, nadloga vseh ribičev po svetu, se ne pustijo motiti, ko nastavljajo perje soncu in razmišlajo o naslednjem obroku rib.