Obisk na Ladiji MSC Georgia

Imel sem srečo. Moj bratranec Vasilij, ki je prvi častnik (Chief Mate) na kontejnerski velikanki, me je poklical po GSM-u in me navdušeno povabil, naj se mu pridružim v njegovo kajuti. Prvič po treh desetletjih, odkar pluje je namreč prital v Kopru.
Seveda, v avto, pa na pot.
Po vseh zapletih in formalnostih v Luki Koper, nama (meni in ženi Miri) je uspelo priti v pristanišče in potem na ladijo. Na žalost je bila ura že 22.

Kar se fotografiranja tiče, sem bil zelo prikrajšan, vendar kljub temu je nekaj nastalo.

Po poglejmo:

Ko se približaš taki velikanki, se začneš zavedati, da si majhen, majhen, ....
Seveda pa je treba paziti na vse strani, kamijoni dovažajo in odvažajo kontejnerje, dvigalo jih neumorno prelaga in nihče ne pazi nate.

Po naporni hoji (vodil naju je Vasilij), sva končno na mostu. OD VIŠINE SE ZVRTI... je prva pesem na katero se spomniš. Potem pa z zanimanjem opazuješ kako se vse hitro odvija.



Pogled iz mosta na sosednji dok, kjer je prav tako v raztovarjanju kontejnerska ladija. Ne vem, nekam majhna se mi zdi. Le zakaj?

Seveda, sva z velikim veseljem pregledovala ladijo od vrha pa do tal.

Začela sva vsekakor na vrhu, na komandnem mostu.





Krmilo (portret)



Pogled na kontejnerje (še vedno iz ptičje perspektive)

Tale dečko, moram priznati je mojster svojega poklica. Z neverjetno natančnostjo premetava kontejnerje, tako malo za šalo, po palubi velikanke in si veselo požvižgava.

Tudi pogled na reševalni čoln je še vedno, tako kot vse ostalo iz ptičje perspektive. Kolikor sem uspel opaziti, je na ladiji sam eden, in to dovolj velik za vso 24 člansko posadko.

Spet sem pomislil: "Škoda, da ni dan, mater kake fotke bi lahko naredil!"

Po mednarodnem pomorskem pravu, morajo imeti na krovu ladije vse zastave držav, v katerih pristanejo, tako da naša ni manjklala.



Hi-Tech, visoka tehnologija, radarji, GPS navigacija, satelitske zveze itd... so olajšale navigacijo in plovbo po svetovnih morjih, vendar pa se nekje v omari še vedno skriva njegovo veličanstvo -
SEKSTANT (samo tako za vsak slučaj, če gre vse k vragu)







Ko smo končali z ogledovanjem na poveljniškem mostu, je sledil še ogled "kletnih" prostorov oz. strojnice. To kar vidite je vrh motorja, ki se razteza še cela tri nadstropja navzdol. Velikosti take "mašince" si ne moreš predstavljati, požre pa cca 42 ton mazuta dnevno.

Za manjša popravila so na razpolago različni ključi, ki so malenkost večji od tistih za našega jeklenega konjička.

Ko smo ravno pri naših jeklenih konjičkih, taka je armaturna plošča te ladijske mašine. Ni kaj, velika mašina potrebuje veliko armaturno ploščo.

Tole pa je nadzorna plošča, s katero uravnavajo balast na ladiji. Prava znanost. Ko se ladija nalaga, ali razlaga se polnejo ali praznijo balastne komore (z vodo seveda), tako da je ladija nenehno v optimalni pozociji in ni možno, da bi se prevrnila.


Ogled se je končal, seveda pa smo vsi trije končali obisk v Chief Mate Room ali v Vasilijevi kabini ob konzervi piva in narezku, ki ga je pripravil Malezijski kuhar.
Seveda je razkošje kabine primerno činu (dnevna soba, spalnica in kopalnica).

Tako, kot je pritrjena in privijačena večina stvari na ladiji (računalniki, radijske postaje, GPS-i .....) je Vasilij "privijačil" svojo televizijo, saj bi se sicer hitro spremenila v smrtno nevaren predmet, ki ob večjih valovih prosto leti po kabini.

Končala sve z obiskom, ura se je že krepko prevesila v jutro, ko sva se "izkrcala" in odšla do avta in nato proti domu. Seveda sem za slovo še naredil nekaj fotk.


Pa srečno pot MSC Georgia in mirno morje!