Sečoveljske soline

28.9.2006

Pozne popoldanske ure, ko sva z Miro čakala na ladijo MSC Georgia, iz katere sem že naredil kratko reportažo, naju je pot zanesla v tako opevan rezervat in naravno znamenitost: Sečoveljske soline.





Sonce se je že počasi poslavljalo, okolica je bila obsijana z zlatimi barvami, tako da bom težko podal opis k vsaki sliki.

Vsak s svojim NIKON-om (Mira ima D50 + Nikor 18-200 3.5:5.6 VR, jaz pa D200 z nataknjenim Nikon 80-400 4:5.6 VR) sva se sprehodila preko mostička pri zapornici proti oddaljenim solinam ter uživala v toplem večeru in krasnih pogojih za fotografiranje.

Že kar nekaj časa potujeva skupaj in skupaj fotografirava, skupaj sva na istih lokacijah, vendar je zanimivo, kako pogosto isti motiv vidiva vsak drugače in ga seveda drugače ujameva na tipalo. Tudi to je dokaz, da imajo vsake oči svojega malarja (neglede na opremo).



Dovolj je filozofiranja o "malerjih v naših očeh. Res je, da vsak vidi svet skozi iskalo fotoaparata drugače in da mu trenutno razpoloženje odreja kaj bo slikal.

Kljub temu pa je zanimiv pogled na isti kader, ki izgleda popolnoma drugače.






























Kdor si še ni utrgal toliko časa, da bi pokukal v ta "raj" na naši obali, je veliko zamudil, zato pot pod noge in veselo na delo. Vzemite si čas, in uživajte.

Za pokušino pa še nekaj utrinkov:









































Mislim, da je vsak komentar nepotreben !!!