Po Slovaški in še malo dalje ( 5 - zadnji del)
Vsem zvestim obiskovalcem (in tudi vsem ostalim) dolgujem nadaljevanje in zaključek potepanja po Slovaški in Poljski. Vzel sem si malo več časa, saj je iz množice fotografij zelo težko izbrati tiste, taprave.
Iz Niepolomitz smo se odpravili v Oswiecim~Auschwitz Birkenau, ki sem ga opisal posebej (sledi povezavi).
Od tam smo se pričeli vračati na Slovaško, tako da smo popoldne prišli v Demanovsko dolino (izredno lepo urejeno smučarsko središče Jasna). V bližini je tudi Liptovski Mikulaš, ki se ponaša z največjim termalnim kopališčem na Slovaškem, Poljskem in Češkem. Normalno, da smo se odšli kopat (vsega skupaj je za en naš Podčetrtek).
Zjutraj smo pot nadaljevali proti Zvolenu in Banski Štiavnici, prespali pa smo na jezeru Počuvadlo. Iz zgornje slike je razvidno, da je "Julka" še zelo pogosto prevozno sredstvo na Slovaškem.
Banska Štiavnica je name naredila neverjeten vtis. Še do nedavna je bila rudarsko mesto in kar nekaj desetletij (oz. stoletij) je bil tu eden največjih rudnikov zlata in srebra v Evropi. To mesto si zasluži prispevek v svojem blogu zato jo bom sedaj preskočil.
Zadnji dan našega potepanja smo nadaljevali preko Partizanske v Bojnice, kjer smo si ogledali zame do sedaj najlepši grad, kar sem jih videl (glej že prvo fotko).
Se spomnite Disneyeve risanke Sneguljčica? No ravno tako je videti.
Prvi pisani podatek o tem gradu je iz leta 1113, pravijo pa, da izvira iz 9.stoletja. Grad obdaja obzidje z vodnim kanalom okoli njega. Prava neosvojljiva trdnjava.
Izbrali smo si veliko turo (najdaljši ogled) in seveda doplačali za fotografiranje. Poleg orožja in oklepov, ki te spremljejo na vsakem koraku, je grad prava atrakcija, saj je večina oken izdelanih v vitražev poln pa je tudi strarinskega pohištva.
Sprehod po gradu traja skoraj 4 ure, pri tem se povzpneš preko 400 stopnic
do vrha stolpa od koder je neverjeten rezgled na okolico, predvsem pa je zanimivo dvorišče in vsi zaviti dimniki, ki se raztirajo po celem gradu.
Na sredi poti se vsi turisti zberejo v prekrasni dvorani, ki jo krasi, ne boste verjeli, ampak prav zares ZLAT strop in veliko ZLATO ogledalo na steni (Banska Štiavnica je samo 50 km od tu)!
Uživali smo. Turistov je ogromno, tako tujih, predvsem pa domačih, saj so Slovaki prav neverjetno ponosni na svojo zgodovino in večina družinskih izletov se konča na katerem od številnih gradov.
Od tu, smo se odpeljali do Bratislave, kjer smo še zadnjič prespali in se naslednji dan mimo Dunaja in Graza odpeljali domov.
Če zaključim to moje teženje na blogu o Slovaški, lahko rečem le, drugo leto se spet vrnem.
Vam pa, dragi prijatelji, predlagam, da se napotite tja, trenutno so cene izredno ugodne in veliko boste videli. Zhodna Evropa pa lahko počaka, da najprej raziščem Vzhod.
3 komentarji:
Hajtnikov, hvala in vse čestitke še enkrat za tole nadaljevanko o Slovaški.Veliko dobrih informacij in pa mogoče 1-2 dobri fotki....hahahaha
to zadnje je šala, saj si samo s tem zadnjim blogom pokazal veliko luštnih fotk
ps. pozabil omenit, da nekatere fotografije krepko visijo...a so vseeno lepe, le lenoba lena si bil
One štenge so mi zelo ošeč, morda bom enkrat celo prebral muhaha
Ful fajn
Objavite komentar