Bivša Juga - prvi del

Lani Slovaška, letos pa za prvi maj v dežele naše bivše skupne domovine. Načrt je bil sledeč. Štart ob polnoči in vožnja čim dlje preko noči, tako da sva bila ob 5-ih zjutraj že v Beogradu. Opravila sva enourni postanek na urejenem parkingu in malo zadremela. Vožnjo sva nadaljevala preko Srbije, saj ja bil najin cilj Skopje. Z vsemi postanki, kavami, carinami ... sva bila v hotelu v samem mestnem centru ob 11. uri dopoldne.


Predno nadaljujem, bi vas rad opozoril na Srbsko posebnost.
Imajo namreč zakonsko določilo o možnostih vnosa v državo za turiste, tako da lahko vnesete dva fotoaparata z opremo (ni jim bilo jasno zakaj imava toliko objektivov in flešev) ter en prenosni računalnik. Predlagam, da na naši meji potrdite seznam opreme, ki ji peljete iz Slovenije in ta seznam pokažite cariniku na Hrvaško - Srbski meji. Ko boste iz Srbije odhajali, vam bodo seznam ponovno potrdili in brez težav boste odšli proti domu. Več na tej strani

V Skopju najbolj preseneti njegova neverjetna prepletenost starega in novega,

bleščečega in umazanega, tehnološko naprednega in seveda tudi za nas nerazumljivega.

Iz zgornjih slik je razvidno, da nikakor nimajo konflikta z Gratelom.

Na prvi sliki je doprsni kip J.B. Tita, pred gimnazijo, ki še vedno nosi njegovo ime in to iz razgovora, z velikim ponosom.

Siesta ob 12-ih je nekaj popolnoma normalnega, raje recimo obveznega.

Preko Kamnitega mostu pridemo na Stari Bazar, kjer se srečuja druga značilnost Skopja - troverstvo. Na istem prostoru, vrata do vrat so džamije, katoliške cerkve in tudi pravoslavni manastiri. Na ulici so vse tri nacionalnosti, ki komunicirajo z navidezno ljubeznivistjo in hvala bogu, strpnostjo.
Na sredi Starega Bazarja je opuščeno muslimansko pokopališče. Ni videti, da bi kdo skrbel zanj.
Cene pa, sprejemljive. Spiva v hotelu, ki premore celo brezplačen dostop do interneta (očitno, kajne), kjer je soba za oba 40€. Hrana je odlična, kosilo pa:

2x Gravče na tavče, pečena paprika, šobska solata, mlada čebula, lepinje, (čevapčiče ravno prinašajo) in dva velika pira za malo manj kot 10€.

Skopje s svojim prometnim kaosom in neupoštevanjem prometnih predpisov, kjer nihče ne upošteva pešca na prehodu za pešce, kjer se iz istega lokala slišijo trije različni melosi glasbe, kjer se še vedno kažejo nedokončana dela, začeta po potresu leta 1968, vam ima kaj pokazati in vam ga toplo priporočam za eno vaših bodočih avantur.

Midva pa, ostaneva še vsajen dan.