Po bivši Jugi - 2. del (Prilep)

V Skopju nisva ostala še en dan, kot sva najprej nameravala. Že zjutraj sva spremenila načrt. Greva naprej, proti jugu. Želela sva se ustaviti v Velesu (nekdanji Titov Veles), pa je cestna signalizacija tako porazna, da sve se mu nehote ognila prav naširoko.

Ko sva to ugotovila, se nisva vračala nazaj, ampak sva nadaljevala vožnjo proti Prilepu.

Ne želim negodovati, vendar, vsaj jaz sem imel občutek, da me je prihod v Prilep postavil nekam daleč na Bližnji Vzhod, v neko arabsko državo. (Del tega občutka pojasnjuje že prva fotografija).


Mislim, da tudi obe zgornji dopopolnjujeta ta občutek.

Drugače pa je mesto prijetno in očitno ponosno na Aleksandra Makedonskega, kateremu prav na sredi trga stoji mogočen spomenik (v ozadju na hribu, pa stoji pravoslavni manastir).

Nelagodnost dopolnjujejo dokazi nedavnih etničnih in virskih obračunov, saj je na trgu nasproti spomenika še vedno požgan muslimanski objekt in tudi džamija ima rahlo nenavadno obliko. Makedonci so se očitno znesli nad muslimanskimi (v tem primeru gre za Albance) simboli. S pospravljanjem posledic norije izpred dveh let, pa so pričeli šele sedaj.


Pogled na džamijo je preko bazarja (tržnice), ki je središče celotnega dogajanja. Tu se kupuje, prodaja, druži in berači.

Tu se postaviš pred prijatelji s svojo novo obleko, novim dekletom, prideš na kavo ali pa pripelješ na ogled veterana, ki pri nas nikakor ne bi bil več vozen.

Rad bi poudaril, da več kot dve tretjini voznega parka po vseh krajih, ki sva jih obiskala še vedno predstavljajo pri nas že pozabljene stoenke, fičaki, stare julke in golfi model ena.

Kosilo, ki sva si ga tu privoščila je bilo pa super. Seveda so bile na menuju spet balkanske specialitete (vešalica, uštipci, tavče gravče, šobska in grška solata) in obvezno pivo - Skopsko, ki je prav dobro ter na koncu šilce rakije- Stare žolte (rumene), ki nama je uredila prebavo.

Po treh - štirih urah Prilepa in s polnim želodcem, sva nadaljevala vožnjo proti Bitoli, kjer pa sva potem ostala dva dneva, saj naju je začarala.

Več o Bitoli v nadaljevanju, za okus pa "žila", ki teče preko celega mesta t.im. Širok Sokak, kjer se dogaja skoraj vse.