16. 5. 07

Po bivši Jugi - (zadnji del) Proti domu

Končno sem našel čas, da zaključim in zapišem spomine na prvomajsko potepanje.

Zgodaj zjutraj sva jo urno ucvrla preko Makedonsko-Srbske meje proti Nišu. Najin cilj je bil Vrnjačka Banja, znamenito Srbsko zdravilišče.
Prvi resni postanek sva imela v Aleksincu, kjer je "padel" burek in jogurt ter kava. Na bankomatu sva dvignila Srbske dinarje (80 Din = 1€) in nadaljevala pot v Kruševac.

Veliko in lepo urejeno mesto v osrednji Srbiji s 65.000 prebivalci in nekoč bogato industrijo, ki jo sedaj pestijo posledice tranzicije in polpretekle zgodovine. Tudi tu je sledil krajši postanek, saj je bilo prijetno zgodnje dopoldne.

Pot naju je v nadaljevanju vodila preko Trstenika v Vrnjačko Banjo (zgoraj je maskota tega zdravilišča). Uradno datira prva sezona obratovanja v leto 1869.

Množica hotelov in krasni parki

privabijo ob vikendih in praznikih v Banjo trume ljudi (bil je ravno 1. maj),

ko pa se podaš v park v zgodnjih jutranjih urah, pa je tišina in pomirjujoče petje ptic v parku res enkratno in tudi fotoaparat ima kaj početi.


Prespala sva v Vrnjački Banji v hotelu Slavija (34€ nočitev z zajtrkov za oba), seveda pa sva si privoščila tudi kopanje. Že pred kosilom sva odšla v Rimsko kopel, ki je krasno urejena, dobiš kopalni plašč, brisačo in copatke cena za oba pa je bila ravno 1000 Din (12,5€) z uporabo savne. Ugodno, ni kaj, voda pa je malo hladnejša kot sem pričakoval.

Po obilnem kosilu (zaradi mase ljudi sva čakala več kot eno uro, kar me ni motilo, saj sva bila na dopustu), sva se odločila za še eno kopanje in sicer v novem hotelu Neptun. Cena 700 Din za oba in na prvi pogled vse OK. Bazen krasen in kar nekaj ljudi v njem. Na steni tabla z napisom: "U vodi se nalazi indikator mokraće!. pokažite svoju kulturu".
Voda pa, hladna, nič več kot 21-22°C. Ok, če sva že plačala, pa gremo. Malo hitreje po stopnicah, pa bo. Na koncu stopnic pa presenečenje. Voda je bila globoka čez 2 m. Boste rekli nič hudega. Seveda je "hudega", če po vstavitvi proteze v desno ramo še ne morem plavati. Nikjer pa nobenega reševalca iz vode. Še dobro, da je bila voda tako hladna, da me je kar katapultiralo k robu bazena.

Nadaljujmo, kjer smo ostali. Drugo jutro (zadnji dan najine poti) sva se odločila, da se ogneva Čačku in obiščeva slavno Gučo. Spet se je izkazal GPS.

Kmalu sva naletela na Manastir Žiča, ki velja za enega najsvetejših pravoslavnih krajev in letos slavi 850 letnico.

Guča naju je sprejela v spokoju in prijazno, popila sva kavo in nadaljevala vožnjo mimo Užic in na Zlatibor, kraj miru in počitka za Srbe in črnogorce. Najin namen je bil, da greva preko Višegrada po dolini reke Tare mimo turistično zanimive in oblegane Mokre Gore, kjer živi tudi režiser Emir Kusturica.
Narava je res prekrasna, pot pa nas vodi po ozki, velikokrat v goro vklesani cesti preko več kot 50 tunelov proti Višegradu. Prečkala sva tudi nedavno ustanovljen Narodni park Šargan. Tu je potekala znamenita ozkotirna železnica imenovana Šarganska osmica. Ta odsek proge je veljal za najbolj atraktivnega na Balkanu.

takoj po prestopu meje med Srbijo in Republiko Srbsko Krajno se dolina malo razširi vendar je pot še vedno zanimiva, pokrajina in vasi pa imajo znane obrise iz zadnjih 15 let.
Porušene in požgane muslimanske in hrvaške hiše, ki se postopoma obnavljajo. Človek pa se sprašuje, zakaj so se sploh vojskovali, če v tim. Srbski Krajni rastejo popolnoma nove džamije, ki so jih nedavno rušili in požigali.

Najina zadnja postaja je bilo Sarajevo. Pot do tu naju je vodila po obronkih jahorine in preko Pal. Na Baščaršiji sva si privoščila dvourni postanek in večerjo.

Ob 19. uri sva krenila proti domu, preko Doboja na Slavonski Brod in ob 00,15 sva srečno prispela domov.

Za Sarajevo sva imela premalo časa, tako da se v juniju vrneva za en vikend, saj si ga bo potrebno bolj podrobno ogledat in dožive njegov utrip. Nazadnje sem bil tam pred 20-timi leti in od takrat se je zelo spremenil. Predvsem pade v oči neverjetna množica džamij, ki jih je po besedah domačinov če preko 400.

Tako, končujem. Hvala za vaše komentarje in a e-maile, s katerimi ste spraševali za podrobnosti in za nasvete ob vaših planiranih potovanjih.

Trenutno se organizacijsko pripravljava za najine poletne počitnice, ki jih bova preživela na potepu po Litvi, Latviji in Estoniji. Blogi o tem pa ....

3 komentarji:

OLKI pravi ...

Super stari, kaj čem drugega napisat.

Zelo bi mi bilo pa všeč, če bi naslednjič kak tekst spisal, na določeno fotografijo, saj tako dostikrat ni moč razbrati, kaj na dotični fotografiji vidimo.

Gregor Krašnja pravi ...

Super si opisal pot, sem šel kar na karto gledat :). To pa je bilo enih kilometrov in vožnje po bivši jugi.

David pravi ...

škoda, da je to zadnji del. Fajn potep po Jugi. Ko boš pa šel v Sarajevo, če te kaj zanima, vprašaj. Narava moje službe je namreč taka, da sem 2×mesečno tam in še kje drugje v Bosni.