Po bivši Jugi - 4. del (Prespansko jezero-Ohrid)

Dva dneva Bitole. Škoda, ker je še toliko za videti. Dogovorila sva se, da se bova pred odhodom na Ohrid ustavila ob Prespanskem jezeru. Nahaja se na višini nekaj čez 800 m in si ga delijo kar tri države. Največji del pripada Makedoniji (190 km2) njegova največja globina je kar 54 m. S podzemnimi rovi in kanali je povezano z Ohridskim jezerom.

Pri kraju Resen sva zavila k jezeru in levo v vasi zagledala krasno pravoslavno cerkvico, kjer sva se seveda ustavila.

Vsi objekti in tudi cerkev Sv. Petra in Pavla, so popolnoma novi, zgrajeni pred dobrim letom, donirala pa je makedonska skupnost iz Chicaga.

Pogled na vasico pod nama in Prespansko jezero v ozadju je bil res fantastičen. Cela Prespanska planota se ukvarja s pridelavo jabolk, kar sva zvedela dobre pol ure kasneje.

Na drugi strani, pod pogorjem Baba, katerega najvišji vrh je Pelister (2601 m) sva zagledala še eno cerkvico, Sv. Emka, kjer naj bi se nahajal tudi izvir zdravilne vode.

Pot je bila rahlo eksotična,
vendar je bil obisk cerkvice bogato poplačan z razgledom, predvsem pa z gostoljubjem dveh priletnih (80 in 75 let) domačinov, od katerih sva bila deležna mnogih informacij, kave, jabolk domačega žganja in obujanja spominov na nekdanjo skupno domovino.

Dobila sva informacijo, da se nama resnično izplača nadaljevati pot v Sv. Naum in kasneje na Ohrid preko gorskega prelaza med Prespanskim in Ohridskim jezerom, saj so tu najlepši razgledi citiram: "Koje je bog za nas ljude stvorio!"


Pogled na Prespansko jezero

Tole pa je že Ohridsko jezero, na drugi strani. Tu sva se ustavila in glej ga zlomka, najprej kar nekaj avtomobilov s slovenskimi tablicami, potem pa izza ovinka cel avtobus s tablico KK (Krško) in na njem cela horda znancev. (Evo, nikamor se ne moreš skrit).

Zavila sva k SV. Naumu Ohridskem (tja namreč trumoma romajo med drugimi tudi Makedonci, naših Janezov in Mick, pa je skoraj toliko kot na Bledu v nedeljo popoldne.


Sv. Naum Ohridski je eden najsvetejših pravoslavnih manastirjev, s čudovitimi parki, pogledom na jezero in nemarno dragim hotelom, ki je kar v samostanu.

Pavi se prosto sprehajajo in pojejo svojo pesem, občasno pa kakšen tudi zapelje svojo kočijo.

Parki okoli manastirja in vode polne rib pa so pravljični in vsekakor vredni ogleda.

Pot sva nadaljevala ob jezeru do Ohrida, ki je bil nabito poln. Komaj sva dobila sobo in potem sva odšla na sprehod in po nabitih ulicah kar z "Dober večer, kako ste!" pozdravljala rojake, ki so iskali prostor v bližnjih lokalih. Noro, res nisva pričakovala invazije iz Slovenije (seveda pretežno in skoraj samo na Ohrid).

Fotografija je posneta zjutraj okoli sedme ure, zato je sokak še bolj prazen. V centru pa sva ob kavi poslušala petje pravoslavnih liturgij, ki so se slišale iz oltarja postavljenega kar na trgu ob samem jezeru.
Bodi dovolj za danes. Počasi bo treba proti domu. In o poti domov - v naslednjem nadaljevanju telenovele z naslovom: Po bivši Jugi!